V Nairobiju je med 10. in 12. decembrom potekal visoki segment 7. zasedanja Skupščine Združenih narodov za okolje (UNEA-7), na katerem je Slovenijo zastopal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. V imenu države je poudaril potrebo po močnejšem globalnem okoljskem upravljanju, hitrejšem uresničevanju že sprejetih zavez ter preboju v pogajanjjih o globalnem sporazumu o plastiki, so sporočili z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE).
Slovenija je po navedbah ministrstva na zasedanju nastopila z jasno podporo znanstveno utemeljenim rešitvam, krožnemu gospodarstvu, aktivni vlogi mladih ter človekovi pravici do čistega in zdravega okolja, ob poudarku na sodelovanju držav v času, ko so okoljske krize vse bolj prepletene in njihove posledice vse bolj prisotne v vsakdanjem življenju.
Poziv k učinkovitejšemu multilateralnemu sodelovanju
Na zasedanju, ki velja za osrednji globalni forum za razpravo o okoljskih izzivih, se je Slovenija pridružila državam, ki opozarjajo na vse pogostejše podnebne ekstreme, pospešeno izgubo biotske raznovrstnosti in naraščajoče onesnaževanje. Minister Kumer je v nacionalni izjavi izpostavil nujnost okrepljenega multilateralnega sodelovanja in opozoril, da smo „kot mednarodna skupnost še vedno prepočasni pri odzivu na ključne okoljske grožnje“.
Ob tem je poudaril, da mora Program Združenih narodov za okolje (UNEP) ostati temelj globalnega okoljskega sistema, države pa od njega pričakujejo, da bo tudi v prihodnje „vodilni glas znanosti, opozoril in usmeritev“, so navedli na MOPE. Slovenija je po njihovih besedah izpostavila, da se mednarodna skupnost ne sme umikati od že sprejetih zavez in doseženih dogovorov.
Pomemben del zasedanja je bil namenjen tudi sprejetju nove srednjeročne strategije UNEP za obdobje 2026–2029, ki bo usmerjala globalne odzive na tri ključne okoljske izzive – podnebne spremembe, izgubo biotske raznovrstnosti in onesnaževanje. UNEA-7 je poleg tega sprejela ministrsko deklaracijo ter 11 resolucij.
Pravica do zdravega okolja in vključevanje mladih
Predstavniki Slovenije so v razpravah poudarili, da se mora svet osredotočiti predvsem na izvajanje že sprejetih dogovorov. V ospredju njenega nastopa je bila človekova pravica do čistega, zdravega in trajnostnega okolja, ki po navedbah ministrstva zadeva vse generacije, še posebej mlade.
V ta namen je Slovenija skupaj z Maldivi, Kostariko, Mehiko, Marokom, organizacijami CRIN in OHCHR ter mladinsko skupino CYMG organizirala uradni stranski dogodek o pravičnem prehodu, na katerem je sodelovala tudi izvršna direktorica UNEP Inger Andersen. Razprava je bila osredotočena na uresničevanje pravice do zdravega okolja skozi pravičen prehod, s posebnim poudarkom na medgeneracijski pravičnosti ter vključevanju otrok in mladih v procese odločanja.
Minister Kumer je ob tem izpostavil pomen odprtega dialoga z mladimi, ki ga Slovenija po navedbah MOPE sistematično razvija. „Naše okolje ne čaka na politične cikle. Čaka na naše odločitve. To je trenutek resnice za globalni multilateralizem – ali bomo znali zagotoviti prihodnost, ki ne bo slabša od sedanjosti?“ je poudaril.
Globalni sporazum o plastiki v središču razprav
Med osrednjimi temami ob robu zasedanja so bila tudi pogajanja o globalnem sporazumu o plastiki. Po zadnjih pogajalskih krogih, ki niso prinesli preboja, se je pritisk na države še okrepil. Slovenija je skupaj z Evropsko unijo in Koalicijo visoko ambicioznih držav (HAC) zagovarjala celovit in pravno zavezujoč sporazum, ki bi se po navedbah ministrstva lotil tudi vzrokov problema, ne zgolj posledic.
Po stališču Slovenije bi moral sporazum nasloviti prekomerno proizvodnjo plastike, sestavo plastičnih izdelkov ter prisotnost nevarnih kemikalij in mikroplastike, ki vstopajo v okolje in vplivajo na zdravje ljudi. Minister Kumer je ob tem opozoril: „Sporazum o plastiki bo uspešen le, če bo naslovil pravi vzrok problema. Odpadki so posledica, ne izhodišče. Če se izognemo vprašanju proizvodnje plastike in zasnove plastičnih proizvodov, se izognemo rešitvi.“
Slovenija je zato podpirala omejevanje najbolj problematičnih izdelkov, zmanjševanje uporabe primarnih polimerov, vzpostavitev globalnih standardov za varne materiale ter postopke odločanja, ki omogočajo napredek tudi v primerih, ko soglasja ni mogoče doseči. Minister se je v Nairobiju udeležil več srečanj na visoki ravni, med drugim ministrskega zasedanja HAC ter srečanj v okviru danskega predsedovanja Svetu EU in Evropske komisije, namenjenih iskanju skupnega razumevanja in poti naprej.
Regionalno sodelovanje in vloga Slovenije
Minister Kumer je sodeloval tudi na dnevu multilateralnih okoljskih sporazumov (MEA Day), kjer je razpravljal s predsedujočimi ključnih okoljskih konvencij. Slovenija je na tem mestu nastopila kot dosedanja predsedujoča Barcelonski konvenciji (COP23) in predstavila rezultate dvoletnega predsedovanja, ki se je zaključilo pred dnevi.
Med dosežki so na MOPE navedli vzpostavitev novega Regionalnega centra za podnebne spremembe, uvedbo sredozemskega območja za nadzor emisij žvepla (SECA), spodbujanje pristopa „od izliva do morja“ ter krepitev sodelovanja med porečji Donave, Črnega morja in Sredozemlja. Ti ukrepi naj bi prispevali k večji odpornosti morskih in obalnih ekosistemov ter izboljšanju življenjskih razmer milijonov prebivalcev ob Sredozemlju.
Poudarjena je bila tudi vloga Slovenije kot predsedujoče biroju Vodne konvencije, ki se zavzema za krepitev podnebne odpornosti v čezmejnih porečjih in uporabo ekosistemskega pristopa. V tem okviru je minister opravil več regionalnih in mednarodnih pogovorov o nadaljnjem poglabljanju sodelovanja.
Slovenija je na UNEA-7 po navedbah ministrstva znova opozorila, da mora mednarodna skupnost preiti od zavez k dejanjem. „Če želimo zaščititi ljudi, okolje in prihodnost mladih, moramo biti pri skupnih ukrepih hitrejši, bolj usklajeni in pripravljeni preseči razlike. Odločitev imamo v rokah,“ je poudaril minister Kumer.
[Foto: Matija Sušnik DZ]
