Po predhodnih izidih parlamentarnih volitev na Kosovu je največ glasov znova prejelo Gibanje za samoodločbo (LVV) premierja Albina Kurtija, ki pa tudi tokrat ostaja brez absolutne večine v 120-članskem parlamentu. Po prvih podatkih je stranka osvojila okoli 42,30 odstotka glasov, kar potrjuje njen položaj najmočnejše politične sile, ne prinaša pa samostojne možnosti za sestavo vlade.
Nedeljske volitve so bile že druge parlamentarne volitve v letu 2025. Prve, februarja, niso prinesle preboja, saj kljub relativni zmagi LVV ni uspelo oblikovati stabilne koalicije. Državo je zato skoraj deset mesecev vodila začasna vlada, politični procesi pa so bili močno zavrti.
Kosovo se v tem obdobju sooča z najresnejšo politično krizo po razglasitvi neodvisnosti leta 2008. Tudi konstituiranje parlamenta po februarskih volitvah je trajalo več mesecev, saj vztrajanje premierja pri enem samem kandidatu za predsednika parlamenta ni zbralo potrebne podpore.
Volilna udeležba in ponovitev razmerij moči
Centralna volilna komisija je na dan volitev poročala, da je do 11. ure glasovalo 8,27 odstotka volilnih upravičencev, kar je primerljivo z udeležbo ob istem času na februarskih volitvah. Skupno ima na Kosovu volilno pravico 2.076.290 državljanov.
Analitiki so že pred volitvami opozarjali, da bo LVV verjetno znova zmagovalka, vendar brez več kot 50 odstotkov glasov, kolikor bi bilo potrebnih za izvolitev 61 poslancev. Na februarskih volitvah je stranka z 42,30 odstotka glasov osvojila 48 poslanskih mest, kar se po predhodnih izidih tudi tokrat bistveno ne spreminja.
Diaspora in čas volitev
V zadnjih dneh pred glasovanjem se je na Kosovo vrnilo okoli 300.000 državljanov iz tujine. Prav diaspora velja za pomembno volilno bazo Gibanja za samoodločbo, kar je bil tudi eden od razlogov, da so bile volitve razpisane v času praznikov. Pričakovanja, da bi ta dejavnik pomembno spremenil razmerja moči, se po prvih izidih niso uresničila v obsegu, ki bi Kurtiju zagotovil absolutno večino.
Opozicija in morebitni koalicijski scenariji
Kot druga najmočnejša politična sila se po ocenah kaže Demokratična stranka Kosova (PDK), ki jo vodi Bedri Hamza. Nekdanji minister za finance, guverner centralne banke in dolgoletni župan Južne Mitrovice se v kampanji predstavlja kot zagovornik tesnih odnosov z ZDA, ob tem pa Kurtiju očita, da je s svojo politiko prispeval k ohlajanju odnosov z Washingtonom. Pomembno vlogo mu analitiki pripisujejo tudi zaradi odprtih komunikacijskih kanalov s srbsko skupnostjo na severu Kosova.
Tretja politična sila naj bi postala Demokratična liga Kosova (LDK), najstarejša kosovska stranka. Njen voditelj, 42-letni Lumir Abdiđiku, je volivcem ponujal program gospodarskih reform, boja proti korupciji, krepitve pravne države in približevanja Evropski uniji. Prav položaj LDK bi lahko bil ključen pri morebitnem oblikovanju nove vladne koalicije.
Manjšine kot jeziček na tehtnici
Posebno težo imajo tudi poslanci manjšin. Kosovska ustava določa, da je 20 od 120 poslanskih sedežev namenjenih etničnim manjšinam, od tega 10 srbski skupnosti in 10 drugim manjšinam. V srbskih okoljih naj bi znova prevladala Srbska lista, ki jo podpira Beograd.
Predstavniki srbske skupnosti so že vnaprej izključili sodelovanje z Gibanjem za samoodločbo, kar dodatno omejuje koalicijski manevrski prostor premierja, poročajo tuji mediji. V preteklih mandatih so prav glasovi manjšin pogosto odločilno vplivali na sestavo vladnih večin.
Volišča so bila na dan glasovanja odprta med 7.00 in 19.00. Čeprav predhodni rezultati potrjujejo relativno zmago Albina Kurtija, je vprašanje, ali bodo tudi te volitve prinesle izhod iz političnega zastoja ali pa se bo Kosovo znova znašlo pred dolgotrajnimi pogajanji in negotovostjo glede oblikovanja nove vlade.
[Foto: Wikimedia/Arianit]
