Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da je pripravljen na srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, vendar da Rusija ne bo opustila svojih temeljnih zahtev glede Ukrajine. Po njegovih besedah je neposreden dialog med državama nujen, a ruska stran vztraja pri spoštovanju dogovorov, doseženih med voditeljema obeh držav.
Lavrov je v izjavi za rusko tiskovno agencijo poudaril, da z Rubiom redno komunicirata po diplomatskih kanalih in da sta odprta za osebna srečanja. „Pomembno je, da ohranimo dialog o ukrajinskem vprašanju in o širši dvostranski agendi,“ je dejal Lavrov, ki vodi rusko diplomacijo od leta 2004.
Pojasnil je, da je pripravljenost za pogovore prisotna, vendar mora biti vsako srečanje „smiselno in usklajeno s politično realnostjo“. Ruski minister je s tem nakazal, da Moskva ne namerava sprejeti pogojev, ki bi ogrozili njene strateške interese.
Po poročanju Reutersa Lavrov poudarja, da so pogoji za morebitni mir enaki tistim, ki jih je predstavil predsednik Vladimir Putin leta 2024. Ti vključujejo umik ukrajinskih sil iz štirih provinc – Donecka, Luganska, Hersona in Zaporožja – ter zavezo Kijeva, da se ne bo pridružil zvezi NATO.
Ruske sile trenutno nadzorujejo približno 19 odstotkov ukrajinskega ozemlja, med drugim večino Luganske regije in večji del Donecka, Hersona ter Zaporožja. Moskva te pokrajine šteje za del Rusije, čeprav Ukrajina in njeni zavezniki vztrajajo, da ne bodo priznali nobene spremembe meja.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred kratkim izjavil, da bi lahko nekatera ozemlja, ki jih zaseda Rusija, šteli za „začasno okupirana“, vendar je izključil vsakršno pravno priznanje teh sprememb.
Dogovori z Anchoragea
Lavrov je spomnil na srečanje med predsednikoma Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom 15. avgusta v Anchorageu na Aljaski, kjer naj bi bila po njegovih besedah dosežena „pomembna soglasja“. Dodal je, da zdaj Moskva čaka potrditev Washingtona, da ti dogovori ostajajo v veljavi.
„Ni dvoma o ozemeljski celovitosti Rusije in odločitvi prebivalcev Krima, Donbasa ter Novorusije, da se združijo s svojo zgodovinsko domovino,“ je dejal Lavrov. Izraz „Novorusija“ se v ruski terminologiji nanaša na jugovzhod Ukrajine, ki je bil v 18. in 19. stoletju del carskega imperija, danes pa označuje območja pod ruskim vplivom.
Spor glede zamrznjenih sredstev
Evropske države razpravljajo o uporabi približno 210 milijard evrov zamrznjenih ruskih sredstev za financiranje Ukrajine. Lavrov je ob tem opozoril, da bi takšna odločitev pomenila „nezakonit odvzem premoženja“, ki bi po njegovih besedah sprožil povračilne ukrepe Moskve.
„Ne obstaja pravno utemeljen način za zaseg ruskih državnih sredstev,“ je dejal in dodal, da bi bila takšna poteza v nasprotju z mednarodnim pravom.
Po poročanju Reutersa so Združene države Moskvo obvestile, da preučujejo Putinov predlog o podaljšanju omejitev, določenih v pogodbi New START o strateškem orožju, tudi po njenem izteku februarja 2026.
Kljub pripravljenosti na dialog Lavrov poudarja, da Rusija ne bo odstopila od nadzora nad območji, ki jih trenutno zaseda. Po njegovih besedah je „vsaka razprava o mirovnih rešitvah mogoča le ob spoštovanju realnega stanja na terenu“.
Diplomatski viri so za Reuters ocenili, da Moskva z javnimi izjavami poskuša ohraniti vtis odprtosti za pogovore, vendar v praksi ni znakov, da bi bila pripravljena na konkretne popuščanja pri ključnih zahtevah glede Ukrajine.
Foto: MID RU/Wikimedia
