Svet je leta 2025 doživel tretje najtoplejše leto od začetka meritev, hkrati pa se niz rekordno toplih dni nadaljuje tudi v leto 2026, opozarjajo ameriški in evropski podnebni centri. Podatki kažejo, da se povprečne globalne temperature že več let zapored gibljejo nad mejo, ki jo znanstveniki povezujejo z izrazitejšimi in pogostejšimi skrajnimi vremenskimi pojavi.
Po ocenah podnebnih služb je bilo zadnjih 11 let zapored najtoplejših v zgodovini meritev, pri čemer je leto 2024 zasedlo prvo mesto, leto 2023 drugo, leto 2025 pa tretje. Povprečna globalna temperatura je bila lani za približno 1.47 °C višja kot v predindustrijskem obdobju, leto prej pa je odstopanje doseglo približno 1.6 °C.
Evropska služba za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus je v letnem poročilu zapisala, da so bile povprečne svetovne temperature v letih 2023, 2024 in 2025 prvič zapored nad pragom 1.5 °C glede na predindustrijsko obdobje. Ta meja ima v mednarodni podnebni politiki poseben pomen, saj jo Pariški sporazum iz leta 2015 določa kot zgornjo mejo, pri kateri naj bi bile posledice segrevanja še razmeroma obvladljive.
Raziskovalna organizacija Berkeley Earth je v ločeni analizi izpostavila, da je bil porast temperatur med letoma 2023 in 2025 izrazit in hitrejši, kot bi ga po prejšnjih trendih pričakovali. V poročilu so zapisali, da takšen skok „kaže na pospeševanje segrevanja Zemlje“, kar povečuje verjetnost, da bodo novi temperaturni rekordi doseženi že v naslednjih nekaj letih.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je že jeseni opozoril, da je dolgoročno preseganje meje 1.5 °C vse težje preprečiti, vendar bi bilo po njegovih besedah mogoče omejiti trajanje tega preseganja, če bi države bistveno hitreje zmanjšale izpuste toplogrednih plinov.
Copernicus ob tem ocenjuje, da bi lahko svet povprečno letno mejo 1.5 °C dosegel že pred koncem tega desetletja, kar je več kot 10 let prej, kot so kazale starejše napovedi.
Regionalni rekordi in vpliv na prebivalstvo
Podatki kažejo, da segrevanje ni enakomerno razporejeno. Analiza Copernicusa in dodatni izračuni, ki jih je opravila agencija AFP, kažejo, da so Srednja Azija, območje Sahela in severna Evropa leta 2025 zabeležili najtoplejše leto v zgodovini meritev.
Antarktika je doživela najtoplejše leto doslej, Arktika pa drugo najtoplejše. Takšni rezultati dodatno skrbijo znanstvenike zaradi vpliva na taljenje ledu in dolgoročno stabilnost ledenih pokrovov, ki imajo pomembno vlogo pri uravnavanju svetovnega podnebja in morske gladine.
Po podatkih Berkeley Earth je približno 770 milijonov ljudi živelo na območjih, kjer je bilo leto 2025 najtoplejše v zgodovini lokalnih meritev. Hkrati po njihovih podatkih v nobeni regiji sveta ni bilo zabeleženih rekordno nizkih povprečnih letnih temperatur, kar dodatno potrjuje globalni značaj segrevanja.
Kaj lahko prinese leto 2026
Tudi za leto 2026 znanstveniki ne pričakujejo preobrata v trendu. Tako Copernicus kot Berkeley Earth ocenjujeta, da bo letošnje leto po vsej verjetnosti ponovno med najtoplejšimi v zgodovini.
Direktor službe za podnebne spremembe pri Copernicusu Carlo Buontempo je ob tem dejal, da bodo novi rekordi „zelo verjetni“, vprašanje pa je predvsem, ali bodo doseženi že letos ali v enem od naslednjih nekaj let. „Temperature se še naprej dvigujejo. Ali bo nov rekord leta 2026, 2027 ali 2028, je manj pomembno. Trend je zelo jasen,“ je poudaril.
Berkeley Earth napoveduje, da bo leto 2026 po vsej verjetnosti primerljivo z letom 2025, najverjetnejši scenarij pa je, da se bo uvrstilo približno na četrto mesto med najtoplejšimi leti od leta 1850 dalje. Dodatno vlogo lahko odigra tudi pojav El Niño, ki običajno še okrepi globalne temperature.
Emisije še naprej ključen dejavnik
Poročila o rekordnih temperaturah prihajajo v času, ko prizadevanja za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v več razvitih državah ne potekajo po načrtih. V Združenih državah so se emisije lani znova povečale, s čimer se je prekinil dvoletni trend upadanja. Po podatkih raziskovalne skupine Rhodium Group so k rasti prispevali večja poraba energije v hladnejših zimskih obdobjih ter povečano povpraševanje zaradi razvoja in uporabe sistemov umetne inteligence.
Tudi v Nemčiji in Franciji se je tempo zmanjševanja izpustov upočasnil, kar dodatno otežuje doseganje ciljev, zapisanih v evropskih in mednarodnih podnebnih strategijah.
Glavni znanstvenik Berkeley Earth Robert Rohde je opozoril, da toplogredni plini ostajajo glavni vzrok globalnega segrevanja, vendar obseg nedavnega porasta temperatur kaže, da so se mu pridružili še dodatni dejavniki. Po njegovih besedah segrevanje v zadnjih letih „presega tisto, kar bi pričakovali zgolj na podlagi izpustov in naravne spremenljivosti“.
Med možnimi dodatnimi vplivi raziskovalci navajajo tudi spremembe v sestavi aerosola v ozračju. Mednarodna pravila, ki so od leta 2020 omejila vsebnost žvepla v ladijskem gorivu, so zmanjšala izpuste žveplovega dioksida. Ta v ozračju tvori delce, ki del sončnega sevanja odbijajo nazaj v vesolje, zato lahko njihovo zmanjšanje kratkoročno prispeva k dodatnemu segrevanju površja Zemlje.
Znanstveniki ob tem poudarjajo, da takšni učinki ne zmanjšujejo pomena dolgoročnega zmanjševanja emisij, temveč dodatno kažejo, kako občutljiv je podnebni sistem na spremembe v ravnotežju med segrevalnimi in hladilnimi vplivi v ozračju.
