Letošnje poletje na severni polobli bo trajalo natanko 93 dni, 15 ur in 37 minut, kar pomeni, da bo v primerjavi z lanskim letom krajše za 15 minut. Poletni letni čas sicer ni nespremenljiv, saj nanj vplivajo številni dejavniki, med njimi gibanje Zemlje okoli Sonca, njen nagib in gravitacijski vplivi drugih teles v Osončju.
Čeprav koledarsko poletje običajno povezujemo s fiksnim datumom – med 21. junijem in 23. septembrom – je njegovo natančno trajanje vsako leto nekoliko drugačno. Letos bo poletje trajalo od 20. junija ob 22.50 do 22. septembra ob 14.27, skupno torej 15 minut manj kot lani.
Vzrok za te razlike se skriva v orbitalni dinamiki našega planeta. Zemljina orbita okoli Sonca namreč ni popolnoma krožna, temveč rahlo eliptična. To pomeni, da se Zemlja giblje z različno hitrostjo, odvisno od tega, ali je bližje ali dlje od Sonca.
Najbližja točka Soncu, imenovana perihelij, nastopi v začetku januarja, ko se Zemlja giblje najhitreje. Najbolj oddaljena točka, afelij, pa nastopi julija, ko je gibanje najpočasnejše. Temu ustreza tudi poletje na severni polobli, ki zaradi počasnejšega gibanja Zemlje običajno traja nekoliko dlje kot zimski čas.
Po Keplerjevem drugem zakonu – ki ga potrjuje tudi ameriška vesoljska agencija NASA – namreč velja, da Zemlja v afeliju “pomete” enako količino prostora kot v periheliju, le da za to potrebuje več časa. Posledično letni časi trajajo različno dolgo, čeprav je razlika med njimi za vsakodnevno zaznavo skoraj neznatna.
Gravitacijski vplivi in dolgoročne spremembe
Na natančno dolžino letnih časov vplivajo tudi drugi dejavniki. Med njimi so nagib Zemljine osi (približno 23,5 stopinje), gibanje osi zaradi precesije ter gravitacijski vplivi drugih teles v Osončju, predvsem Lune in Jupitra. Sčasoma ti vplivi povzročajo zamike v položaju afelija in perihelija, kar dolgoročno vpliva na dolžino posameznih letnih časov.
Po podatkih portala Timeanddate.com naj bi poletje na severni polobli čez približno tisoč let trajalo približno šest ur več kot danes. Gre za počasen, a stalen proces, ki ga znanost natančno spremlja in izračunava.
Kljub splošnemu dolgoročnemu trendu podaljševanja severnega poletja se bo to poletje zaključilo nekoliko prej kot lani. Leta 2024 je trajalo 93 dni, 15 ur in 52 minut, letos pa bo za 15 minut krajše. V prihodnjem letu naj bi se poletje ponovno nekoliko podaljšalo, in sicer za tri minute.
Čeprav je razlika majhna in je večina ljudi verjetno ne bo zaznala, ti podatki kažejo na zanimivo dinamiko gibanja našega planeta. Spremembe niso rezultat vremenskih pojavov ali klimatskih sprememb, temveč posledica astronomske mehanike, ki vpliva na vsak letni čas.
Vsi, ki se veselijo poletnih dni, se zato letos lahko nadejajo 93 dni sonca in toplote – le malenkost krajše kot leto prej.
Foto: Pexels
