Vlada je na zadnji redni seji pred poletnim premorom potrdila dva ključna dokumenta, povezana z novo obrambno resolucijo: informacijo o njeni implementaciji ter strategijo razvoja slovenske obrambne industrije. Ministra Levice Luka Mesec in Simon Maljevac sta sprva ob glasovanju o dokumentih ostala vzdržana, a sta, kot navaja N1, uro in pol po glasovanju vladi sporočila, da naj se njuna vzdržanost spremeni v glasova proti. Takšen zasuk je med preostalimi člani vlade vzbudil precejšnje začudenje.
Po seji je Mesec pojasnil, da Levica nasprotuje nadaljnjemu vlaganju v vojaško industrijo in oborožitev. Dejal je, da je bila njihova končna odločitev o nasprotovanju skladna s predhodnim stališčem, ki ga je po njegovih besedah pred sejo napovedala tudi ministrica Asta Vrečko. Ta se samega glasovanja sicer ni udeležila.
Po informacijah N1 je premier Robert Golob na seji vlade izrazil začudenje nad ravnanjem Levice. Dejal naj bi, da ne razume njihovega nasprotovanja, saj to po njegovem mnenju zavira znanje, razvoj, raziskave in ustvarjanje delovnih mest. Po mnenju predsednika vlade vlaganja v domačo obrambno industrijo pomenijo priložnost za slovensko gospodarstvo in tehnične zmogljivosti.
V SD so pred sejo napovedovali vzdržanost, a so se, kot poroča N1, kasneje odločili podpreti oba dokumenta. Ministrici Tanja Fajon in Andreja Katič sta ob začetku seje opozorili na različna stališča znotraj stranke ter izrazili pomisleke glede pomanjkanja javne razprave, vendar sta na koncu glasovali za. Med razlogi za to spremembo naj bi bilo tudi dejstvo, da je vlada upoštevala določene pripombe SD z minule seje.
Vlada je ob tej priložnosti sprejela tudi predlog sklepa, ki določa, da bo Slovenija kot izpolnitev obrambnih zahtev Nata vztrajala pri obstoječi določbi, po kateri so za obrambo do leta 2040 predvideni trije odstotki BDP. To stališče bo država zagovarjala tudi ob pregledu zavez leta 2029.
Skepsa glede obrambnega holdinga
Na seji je bilo po informacijah N1 predstavljeno tudi dodatno pojasnilo glede načrtovanega obrambnega holdinga, ki je že pretekli teden sprožil številna vprašanja. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Marka Lovšeta bo holding deloval kot samostojni subjekt brez neposrednega financiranja iz proračuna, usmerjen v podporo razvoju obrambne industrije ter povečevanju varnosti in trdoživosti države.
Holding naj bi ustanovil Slovenski državni holding (SDH), vanj pa naj bi vključili slovenska podjetja, s čimer bi po Lovšetovih besedah „denar ostal doma“.
Minister Mesec je ob tem dodal, da naj bi bil obrambni holding oblikovan po zgledu Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Izpostavil je, da bo cilj novega subjekta omogočiti dostop do evropskih sredstev, ki so trenutno močno usmerjena v obrambo. „Levica temu nasprotuje,“ je ob tem poudaril.
N1 poroča, da je premier Golob ob pomislekih ministric iz vrst SD o pomanjkanju javne razprave reagiral precej ostro. Spomnil naj bi, da so obrambni dokumenti v veliki meri enaki tistim, ki jih je obravnaval državni zbor, in da je bilo tudi v tem okviru omogočeno javno razpravljanje. Ob tem naj bi vprašal, ali v SD ponovno niso podrobno preučili gradiv.
Po navedbah N1 je bil prvak SD Matjaž Han na tokratni seji odsoten, kar pa ni preprečilo, da bi preostali ministri iz vrst socialdemokratov glasovali enotno v podporo obema dokumentoma.
Ali je naknadna sprememba glasov, kot sta jo izvedla ministra Levice, sploh skladna s poslovnikom vlade?
Ali je naknadna sprememba glasov, kot sta jo izvedla ministra Levice, sploh skladna s poslovnikom vlade, ostaja odprto vprašanje. V Poslovniku Vlade RS, po našem vedenju ni predvidene možnosti, da bi ministri po že zaključenem glasovanju naknadno spreminjali svoje odločitve. Odločitve se po poslovniku sprejemajo na sami seji z večino glasov navzočih članov, spremembe stališč po formalno končanem glasovanju pa niso izrecno urejene.
Kot poroča N1, sta ministra svojo odločitev sporočila uro in pol po izteku glasovanja, kar po nekaterih pravnih tolmačenjih postavlja vprašanja o veljavnosti takšnega dejanja. Čeprav gre lahko za tehnično zabeležbo v zapisniku, pravna praksa takšnih “preknjiževanj” ni ustaljena, niti posebej predpisana.
V luči tovrstnega ravnanja se zato postavlja vprašanje, ali bi bilo potrebno poslovnik dopolniti ali natančneje urediti postopke v primeru spremembe stališča po že končani obravnavi. Dokler tovrstna praksa ostaja pravno neurejena, bo vsaka podobna situacija ostajala na robu procedur, s čimer se odpira tudi prostor za politične in pravne dvome o transparentnosti odločanja v vladi.
Foto: Matija Sušnik/DZ
