Libanon po skoraj desetletju izpeljal prve lokalne volitve
Libanon je naredil pomemben korak k obnovi svojih demokratičnih institucij, saj je v nedeljo izvedel prve lokalne volitve po skoraj desetletju. Volitve so potekale v regiji Mount Lebanon in v južnih predmestjih Bejruta ter predstavljajo prve volitve v državi, odkar je premirje, ki so ga novembra 2024 posredovale ZDA, končalo 14-mesečni konflikt med Izraelom in Hezbolahom. Čeprav gre za volitve lokalnega značaja, veljajo za pomemben kazalec javnega razpoloženja v državi, ki jo pestijo vojna, gospodarski kolaps in politična paraliza.
Volitve so potekale na območjih, ki so še vedno prizadeta zaradi uničujočega konflikta, v katerem je umrlo več kot 4000 ljudi in so bile v ruševinah cele soseske – zlasti v oporiščih Hezbolaha, kot je južni Bejrut. Volišča, postavljena v javnih šolah v bližini porušenih stavb, uničenih v izraelskih zračnih napadih, so pričala o odločnosti prebivalcev, ki želijo uveljaviti svoje demokratične pravice.
Volitve, ki so bile prvotno načrtovane že v preteklih letih, so zaradi kroničnih finančnih omejitev in zaostritve nasilja v letu 2024 kar trikrat prestavili. V prvem krogu, ki je zajel regijo Mount Lebanon, se je za položaje županov in članov občinskih svetov potegovalo 9321 kandidatov, vključno s 1179 ženskami, je sporočilo notranje ministrstvo. Čeprav te volitve nimajo teže parlamentarnih volitev, predvidenih za leto 2026, pomenijo ključen preizkus podpore posameznim političnim frakcijam – zlasti Hezbolahu in njegovemu zavezniku, gibanju Amal, ki prevladujeta v šiitsko večinskih južnih predmestjih.
‘Libanon se obnavlja’
Predsednik Joseph Aoun, izvoljen januarja 2025, je volitve označil kot ključen korak k ponovni vzpostavitvi zaupanja v državne institucije. »To glasovanje svetu kaže, da se Libanon obnavlja in se vrača na pravo pot,« je dejal ter pozval volivce, naj dajo prednost nacionalni enotnosti pred sektaško zvestobo. Aounova administracija je skupaj z vlado premierja Nawafa Salama, oblikovano februarja 2025, napovedala obsežne reforme za pridobitev mednarodne pomoči in reševanje petletne gospodarske krize, ki je pahnila milijone ljudi v revščino. Svetovna banka ocenjuje, da stroški obnove po zadnji vojni presegajo 11 milijard dolarjev – znesek, ki je za denarno izčrpano vlado, odvisno od tujine, izjemno obremenjujoč.
Za mnoge volivce so bile volitve več kot le političen akt – bile so priložnost za začetek obnove vsakdanjega življenja. Mohammad Awali, kandidat za občinski svet v Haret Hreiku (južni Bejrut), je poudaril »veliko odgovornost«, ki jo imajo lokalni sveti pri obnovi uničenih območij. »Naši ljudje si želijo vrniti domove, dostojne pogoje za preživetje in osnovno infrastrukturo,« je dejal. Takšna čustva odmevajo po vsej državi, kjer je vojna razselila na tisoče ljudi in še dodatno poslabšala že tako težke razmere.
Hezbolah, ki ga je konflikt oslabil zaradi izgube ključnih voditeljev, med njimi dolgoletnega vodje Hasana Nasrallaha, še vedno uživa močno zvestobo v svojih trdnjavah. Pred volišči so bili vidno prisotni podporniki, oblečeni v barve gibanja – zeleno in rumeno, ter strankarske zastave. Vpliv skupine je sicer pod vse večjim drobnogledom, saj nova vlada napoveduje utrditev državnega monopola nad orožjem. Slednje pa pomeni neposreden izziv vojaškemu krilu Hezbolaha. Čeprav premirje večinoma ostaja v veljavi, je razmere še vedno mogoče označiti kot krhko. Izrael prisotnost sicer vzdržuje na petih strateških obmejnih območjih.
Ana Koren
Portal24; Foto: Pixabay/jorono
