V središču Ljubljane je praznični december letos dobil povsem novo podobo – in mnogi obiskovalci se sprašujejo, ali je ta podoba sploh še slovenska. Namesto tradicionalnega božičnega vzdušja, ki ga večina povezuje z jaslicami, domačo hrano in umirjenimi zimsko-prazničnimi motivi, je v prestolnici najprej slišati glasne trubače, videti pa je mogoče stojnice, katerih kulinarična ponudba komajda spominja na lokalno tradicijo.
Jaslice – simbol božičnega časa in eden najprepoznavnejših elementov slovenske decembrske kulture – so sicer postavljene, vendar ne v mestnem jedru, kjer bi jih iskali tako domačini kot turisti. Namesto tega so premaknjene na Ljubljanski grad, v grajsko kapelo sv. Jurija, kjer so na ogled lesene jaslične figure, dostopne vsak dan do začetka februarja. To pomeni, da so jaslice fizično prisotne, a povsem izven naravnega pretoka dogajanja, zaradi česar jih večina obiskovalcev niti ne opazi.
Medtem pa se v središču mesta dogaja povsem druga zgodba. Obiskovalci se med stojnicami in koncerti večkrat obračajo drug k drugemu z vprašanjem, kje je tradicija. Namesto dišav po medici, kuhanem soku, štrukljih ali pečenih slovenskih dobrotah so mnogi razočarani nad ponudbo, ki jo opisujejo kot “popolnoma balkanizirano”. Komentarji na družbenih omrežjih izpostavljajo, da bi lahko bila ponudba primerljiva s katerim koli balkanskim sejmom – od glasbe do hrane –, medtem ko slovenske identitete skoraj ni zaslediti.
Na družbenem omrežju X uporabniki primerjajo Ljubljano z avstrijskimi božičnimi sejmi, ki slovijo po svoji toplini, domačnosti in spoštovanju lokalnih tradicij. V eni od najbolj deljenih objav je zapisano, da Avstrijci ne postavljajo zgolj stojnic, temveč ustvarijo pravo pravljično vas, z lesenimi hiškami, natančno izbranimi okraski in prostorom, ki diha po tradiciji. Po njihovih besedah se obiskovalec tam počuti kot v “rdeči vasici«, kjer je vsak kotiček premišljeno zasnovan, da poudari domače praznično vzdušje.
Ljubljana pa v primerjavi z opisanim ponuja predvsem hrup, razpršeno identiteto in komercializacijo, ki je odmaknjena od slovenskih prazničnih običajev. Za mnoge je najbolj moteče prav dejstvo, da se slovenska tradicija umika, medtem mesto z glasbeno ponudbo, ki nima nobene zveze s slovensko tradicijo, ustvarja vtis da praznična Ljubljana ni več ravno slovenska.
V takšnem kontekstu je odsotnost jaslic v mestnem jedru toliko bolj simbolna. Medtem ko druge evropske prestolnice poudarjajo svoja kulturna izročila in jih postavljajo v samo središče decembrskega dogajanja, je Ljubljana eno svojih najprepoznavnejših simbolnih točk postavila na hrib, izven pogleda in izven prazničnega dogajanja.
Za obiskovalce, ki se med prazničnimi lučkami sprehajajo skozi center, ostaja enostavno vprašanje: če lahko Avstrijci ustvarijo pravljično, domačo decembrsko zgodbo, zakaj Ljubljana raje ponuja Balkan, hrup, jaslice pa dobesedno skrije?
Foto: Unsplash, Emmanuel Cassar
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
