Ob 130. obletnici potresa, ki je na velikonočno nedeljo 14. aprila 1895 stresel Ljubljano, so na Agenciji Republike Slovenije za okolje pripravili poseben nabor vsebin, ki osvetljujejo takratno dogajanje in posledice potresa za mesto. Gre za video sprehod po centru Ljubljane, podkast ter digitalno knjižico z naslovom Sprehod po potresni Ljubljani.
“Ob 130. obletnici potresa, ki je prizadel Ljubljano na velikonočno nedeljo 14. aprila 1895, smo na Agenciji za okolje za vas pripravili kratek sprehod po centru mesta,” so zapisali ob objavi vsebin.
S projektom sta se posebej posvetila seizmologinja Ina Cecić in meteorolog Matija Klančar, ki upravljata tudi seizmološke, meteorološke in hidrološke profile Agencije na družbenih omrežjih.
Ina Cecić pojasnjuje ozadje nastanka projekta: »Potresni sprehod po Ljubljani je v bistvu nastal že pred leti, in sicer zaradi potrebe vodenja tujih kolegov, ki jih je gostila Agencija za okolje. Ker so bili seizmologi, sem se osredotočila na spreminjanje Ljubljane zaradi potresov.«
Poseben vodnik
Ob tem je nastal tudi poseben vodnik: »Nastala je tudi knjižica, nekakšen vodnik po potresni Ljubljani, s pomočjo katere si lahko vsak sam ogleda, kako je potres spremenil Ljubljano,« so zapisali na Agenciji za okolje.
Kot seizmologinja se sicer v svojem raziskovalnem delu osredotoča na zgodovinske, neinstrumentalne podatke: »Ko sem izbrala študij fizike, sem se veselila predvsem dejstva, da ne bo vseboval zgodovine, ki mi je bila v šoli prava muka. Ker pa ima življenje smisel za humor, se že vsa leta ukvarjam z zgodovinskimi potresi oz. neistrumentalnimi podatki o potresih.«
V posebni, 133. epizodi podkasta Agencije, ki ga pripravlja Matija Klančar, je gostja prav Cecić. Klančar je ob tej priložnosti izpostavil: »Najbolj mi je bilo zanimivo slišati o solidarnosti, kako so si ljudje po potresu pomagali, kako so oblasti zagotovile prehrano na Kongresnem trgu. V tem vidim povezavo s sedanjim svetom, ker ko pride do kakšne nesreče, tudi 130 let kasneje znamo stopiti skupaj.«
Potres iz leta 1895 je Ljubljano stresel za 23 sekund in za seboj pustil veliko gmotno škodo. Od takratnih 1373 zgradb jih je bilo 145 tako poškodovanih, da so jih morali porušiti.
Ina Cecić poudarja, da je šlo za velik potres, ne pa za katastrofalen: »V podkastu smo omenili, da ljubljanski potres po seizmološkem mnenju ni bil katastrofalen, nismo pa tega posebej razdelali. Katastrofa za seizmologa pomeni povsem nekaj drugega kot na primer za medije, ki včasih razpoko v ometu poimenujejo s takšno oznako.«
Miha D. Kovač
Foto: Pixabay/MAILAI
