Francoski predsednik Emmanuel Macron bo novega premierja imenoval najpozneje do petka zvečer. Kot so sporočili iz Elizejske palače, naj bi odločitev sledila v 48 urah po sredinem večeru. Vzporedno z napovedjo je odhajajoči premier Sébastien Lecornu poudaril, da ne namerava prevzeti funkcije še enkrat in da je njegova naloga pogajanj z drugimi strankami s tem zaključena.
Lecornu se je v sredo sestal z Macronom, da bi mu predstavil izid zadnjih posvetovanj. V večernem intervjuju za francosko televizijo France 2 je dejal, da je pot do nove vlade še mogoča, a je ta morala biti po njegovem mnenju popolnoma ločena od predsedniških ambicij, povezanih z volitvami leta 2027.
V javnosti so se krepila ugibanja o morebitnih predčasnih volitvah, ki pa jih Lecornu odločno zavrača. Kot je dejal, se v državnem zboru oblikuje absolutna večina, ki nasprotuje razpustitvi, navaja Euronews. Po njegovih besedah kar 210 poslancev podpira stabilnost in nasprotuje novim volitvam. To naj bi bila tudi osnova, da bo predsednik lahko imenoval novega predsednika vlade.
Medtem nekateri Macronovi nekdanji sodelavci, med njimi nekdanji premier Édouard Philippe, predsedniku svetujejo odstop. Lecornu je to možnost zavrnil z besedami, da trenutne razmere zahtevajo stabilnost in da Francija zaradi mednarodnih okoliščin potrebuje močno vodstvo.
Proračun in politična razprava
Euronews navaja, da bo francoska vlada v ponedeljek predstavila nov proračunski predlog. Lecornu je ob tem opozoril, da ne bo brez pomanjkljivosti in da bo odprl prostor za široko parlamentarno razpravo. Sam je poudaril, da je nujno oblikovati novo vlado, da se politična kriza razreši na institucionalen način.
Veliko razprav še vedno sproža pokojninska reforma, ki je v zadnjih letih sprožila obsežne proteste po vsej državi. Lecornu jo je označil za glavni vir blokade v parlamentu, vendar dodal, da bi njena opustitev imela visoko ceno. Ocenil je, da bi začasna ustavitev izvajanja reforme do leta 2027 pomenila najmanj tri milijarde evrov dodatnih stroškov.
Po njegovih besedah bi bilo treba poiskati način, da se razprava o reformi znova odpre. Ob tem je opozoril, da je bila prav ta reforma eden največjih izzivov njegovega kratkega mandata.
Sébastien Lecornu je položaj predsednika vlade zasedal le 27 dni, kar pomeni najkrajši mandat v sodobni francoski zgodovini. Ob svojem odhodu se je opisal kot “vojaški menih”, usmerjen v dolžnost in disciplino, brez osebnih ambicij. Dejal je, da je sprejel nalogo pogajanj z drugimi strankami zato, da bi dokazal, da se sam ne poteguje za premierski položaj.
Na vprašanje, ali je bila njegova naloga uspešna, je odgovoril z zadržkom in dodal, da ni povsem dosegel ciljev, čeprav je po lastnih besedah poskusil vse.
Foto: Francoska diplomacija – MEAE/Wikimedia
