Francoski predsednik Emmanuel Macron je med državnim obiskom na Kitajskem pozval kitajskega voditelja Xi Jinpinga k okrepitvi sodelovanja na področju geopolitike, trgovine in okolja. Obisk poteka v času, ko Evropska unija od Pekinga pričakuje večjo vlogo pri iskanju poti do končanja vojne v Ukrajini, Kitajska pa želi zmanjšati napetosti z Brusljem ob trgovinskih ukrepih ZDA.
Na Macronov četrti državniški obisk v drugem največjem gospodarstvu na svetu se je podala obsežna delegacija francoskih podjetij. Francoski predsednik želi pred predsedniškimi volitvami leta 2027 okrepiti mednarodne reference in doseči nove gospodarske dogovore za domačo industrijo.
Kitajska se med pogovori s francosko delegacijo predstavlja kot zanesljiv trgovinski partner in potencialna alternativa ameriškemu trgu, medtem ko globalna gospodarska negotovost narašča zaradi tarif, ki jih je sprejel predsednik Donald Trump, poroča Reuters. Bruselj hkrati opozarja na subvencioniran kitajski sektor električnih vozil, kar je v zadnjih mesecih spodbudilo dodatne preiskave in privedlo do uvedbe carin na ravni EU.
Macron je med srečanjem v pekinški Veliki dvorani ljudstva dejal, da je „dialog med Kitajsko in Francijo bolj kot kdaj koli prej ključen“ ter predlagal „trojno agendo“, ki naj bi temeljila na geopolitični stabilnosti, gospodarskem ravnotežju in okoljskih vprašanjih. Poudaril je tudi potrebo po skupnih prizadevanjih za mir, predvsem v kontekstu vojne v Ukrajini.
Omejitve pri gospodarskem sodelovanju
Xi Jinping bo Macrona v petek spremljal v provinco Sečuan, kar velja za izjemo, saj kitajski voditelj redko spremlja tuje državnike zunaj Pekinga, piše Reuters. Kljub temu analitiki opozarjajo, da dvostranske odnose omejujejo politični in trgovinski interesi obeh držav.
Med odprtimi vprašanji ostaja dolgotrajno pričakovano naročilo približno 500 letal Airbus, ki naj po ocenah poznavalcev ne bi prejelo podpore Pekinga, saj bi to zmanjšalo kitajski pogajalski položaj v pogovorih z Washingtonom. Prav tako ni pričakovati premikov glede minimalnih cen za francoski konjak, saj je bila prejšnja protidampinška preiskava povezana z evropskimi carinami na kitajska električna vozila.
Kitajska naj ne bi omilila niti dajatev na svinjino iz EU, saj želi okrepiti pritisk na Bruselj glede pravil za uvoz električnih vozil. Francija je ob oktobrskem glasovanju na ravni EU podprla uvedbo carin na električna vozila.
Xi je po pogovorih poudaril, da morata državi „ohranjati strateško vizijo velikih sil“, pri čemer se je skliceval na dolgoletne usmeritve kitajske zunanje politike. Navedel je, da Kitajska ostaja zavezana spodbujanju miru v Ukrajini in Gazi. Peking je pred kratkim Moskvi zagotovil nadaljnjo podporo, kar dodatno zapleta pričakovanja EU.
Ob tem naj bi EU prihodnji mesec predstavila nove ukrepe na področju gospodarske varnosti, namenjene zmanjšanju odvisnosti od kitajskih dobavnih verig.
Podpis sporazumov in prisotnost francoskih podjetij
Voditelja sta po pogovorih podpisala 12 sporazumov o sodelovanju, ki vključujejo področja staranja prebivalstva, dvostranskih naložb, jedrske energije in ohranjanja pand. Xi je Macrona pozval k okrepitvi dvostranskih projektov na področju vesoljske industrije, umetne inteligence, jedrske energije, zelenih tehnologij in biofarmacije.
Macron je v preteklosti zagovarjal skupen evropski pristop do Kitajske, pri čemer želi ohraniti stabilne odnose, saj kitajski trg ostaja ključen za številna francoska podjetja. Delegacijo v Pekingu spremljajo vodilni predstavniki družb Airbus, BNP Paribas, Schneider Electric in Alstom, pa tudi predstavniki mlečne in perutninske industrije.
Trgovinski primanjkljaj EU s Kitajsko se je od leta 2019 povečal za skoraj 60 odstotkov. Francoski izvoz na kitajski trg se sicer povečuje, največ povpraševanja pa je po letalskih delih, alkoholnih pijačah in kozmetiki, ki predstavlja približno 10 odstotkov francoskega izvoza na Kitajsko. Kitajska je sedma največja trgovinska partnerica Francije, ki je lani kupila približno 35 milijard dolarjev francoskega blaga.
Francija prek spletnih platform, kot je Shein, uvaža tudi okoli 45 milijard dolarjev kitajskih izdelkov letno, pri čemer velik del predstavljajo nizkovrednostni paketi, ki zaradi evropskega praga 150 evrov niso obdavčeni.
Foto: Wikimedia Tiskovna služba predsednika Ruske federacije
