Nekdanji venezuelski voditelj Nicolas Maduro je na zveznem sodišču v New Yorku zanikal vse obtožbe, povezane s preprodajo mamil in sodelovanjem z mednarodnimi narkokarteli. Njegov prvi nastop pred sodnikom je sledil nepričakovani ameriški operaciji, po kateri so ga oblasti ZDA pripeljale v Manhattan.
Maduro je pred sodnikom vztrajal, da ni kriv in da se še naprej šteje za zakonitega predsednika Venezuele. Med obravnavo, ki je bila kratka in procesne narave, je sodnik prebral glavne točke obtožnice, nato pa razpisal nadaljevanje postopka za 17. marec. Enako se je za nedolžno izrekla tudi njegova žena Cilia Flores, ki se prav tako sooča z obtožbami ameriškega tožilstva.
Po navedbah sodišča Madura bremenijo štiri kazenske točke, med njimi narkoterorizem, zarota za uvoz kokaina v Združene države ter nezakonito posedovanje težkega orožja. Ameriške oblasti trdijo, da je več let nadzoroval kriminalno mrežo, povezano z mednarodnimi karteli, in s tem ogrožal varnost ZDA.
Protesti pred sodiščem in ostre besede obrambe
Pred poslopjem sodišča se je pred začetkom obravnave zbrala skupina protestnikov, tako nasprotnikov kot podpornikov Madura. V dvorani je bil obtoženi vklenjen in oblečen v zaporniško oblačilo, ob tem pa je trdil, da je bil proti svoji volji odpeljan iz Venezuele. Njegov odvetnik Barry Pollack je napovedal dolgotrajen in zapleten sodni postopek ter ocenil, da bo obramba izpodbijala že sam način Madurinega prijetja.
Maduro že vrsto let zavrača ameriške obtožbe in jih označuje za politično motivirane, povezane z interesi glede venezuelskih energetskih virov. Tudi tokrat je njegovo sporočilo ostalo enako: da gre po njegovem mnenju za pritisk in poskus spremembe oblasti od zunaj.
Začasna oblast v Caracasu brez odprtega odpora
Le nekaj ur po sodnem nastopu v ZDA je v Caracasu prisegla podpredsednica Delcy Rodriguez, ki je prevzela vlogo začasne voditeljice države. Ob prisegi je izrazila podporo Maduru, hkrati pa ni bilo zaznati neposrednih korakov za izpodbijanje ameriške poteze. Po navedbah tujih medijev so ameriške obveščevalne službe že pred tem ocenjevale, da bi prav Rodriguez lahko zagotovila kontinuiteto oblasti in osnovno delovanje državnih institucij.
V Washingtonu so to razlagali kot pragmatičen razvoj dogodkov. Bela hiša je poudarila, da si ZDA prizadevajo za stabilizacijo razmer in zaščito svojih interesov v regiji. Po navedbah ameriške administracije ostajajo v stiku z delom venezuelskega državnega aparata in ohranjajo vzvode vpliva nad Caracasom.
Trump: cilj niso volitve, temveč stabilnost
Ameriški predsednik Donald Trump je v več nastopih poudaril, da Združene države niso v vojni z Venezuelo kot državo, temveč z mrežami, povezanimi s trgovino z mamili. Zavzel se je za postopno urejanje razmer in zavrnil idejo hitrih volitev, ki bi morale slediti v kratkem roku. Po njegovih besedah bi bile takšne volitve v trenutnih razmerah neizvedljive.
Ob tem je Washington dodatno zaostril gospodarski pritisk, predvsem z ohranjanjem popolnega embarga na venezuelsko nafto. Ameriški uradniki so večkrat poudarili, da brez soglasja ZDA Venezuela ne more ponovno vstopiti na svetovne energetske trge.
Mednarodni odzivi in vprašanje zakonitosti
Dogajanje je sprožilo razprave tudi v Varnostnem svetu Združenih narodov, kjer so Rusija, Kitajska in več zaveznikov Venezuele kritizirali ameriško ravnanje. Del strokovne javnosti je izrazil dvome o skladnosti operacije z mednarodnim pravom, medtem ko so ameriški pravniki vztrajali, da imajo ZDA zakonsko podlago za pregon oseb, obtoženih najtežjih kaznivih dejanj.
V Kongresu so po obširnem poročanju administracije nekateri opozicijski politiki izrazili zadržke glede dolgoročne strategije ZDA. Opozorili so, da načrt upravljanja Venezuele ostaja nejasen in odpira več vprašanj, kot jih razrešuje.
Trump ni skrival interesa za ponovno vključitev ameriških energetskih družb v Venezuelo. Napovedal je, da bi se ameriška podjetja lahko vrnila v državo in v manj kot 18 mesecih obnovila tamkajšnjo naftno infrastrukturo, pri čemer ni izključil niti finančne podpore iz ZDA. Po navedbah ameriških medijev so se predstavniki več velikih energetskih družb že začeli pogovarjati z ameriškim ministrstvom za energijo o morebitnih naslednjih korakih.
