Nekdanjega venezuelskega voditelja Nicolasa Maduro so danes pripeljali pred zvezno sodišče v New Yorku, kjer se sooča z obtožbami, povezanimi s trgovino z mamili, pranjem denarja in sodelovanjem z mednarodnimi kriminalnimi mrežami. Sojenje poteka v senci burnih mednarodnih odzivov na izjemno ameriško vojaško operacijo, s katero so ga konec tedna prijele posebne enote v Caracasu.
Po navedbah ameriških oblasti je bil Maduro po aretaciji prepeljan v priporni center v Brooklynu, nato pa v zgodnjih jutranjih urah z varovanim helikopterskim prevozom odpeljan na zaslišanje na zvezno sodišče na Manhattnu. Skupaj z njim je bila pridržana tudi njegova žena Cilia Flores.
Ameriško tožilstvo Madura bremeni, da je več let nadzoroval mrežo za preprodajo kokaina, ki naj bi sodelovala z nasilnimi kriminalnimi skupinami v Latinski Ameriki. Med drugim naj bi šlo za povezave z mehiškima karteloma Sinaloa in Zetas, kolumbijskim gverilskim gibanjem FARC ter venezuelsko kriminalno združbo Tren de Aragua.
63-letni Maduro obtožbe že vrsto let zavrača. V preteklosti jih je označeval kot politično motivirane in trdil, da gre za prikrito prizadevanje ZDA po nadzoru nad venezuelskimi naravnimi viri, predvsem nafto.
Nafta v središču političnega ozadja
Venezuela ima po ocenah največje dokazane zaloge surove nafte na svetu, približno 303 milijarde sodčkov, večinoma v pasu Orinoko. Kljub temu je proizvodnja v zadnjih desetletjih močno upadla. Lani je država v povprečju črpala okoli 1,1 milijona sodčkov na dan, kar je približno tretjina ravni iz 70. let prejšnjega stoletja. Razlogi segajo od slabega upravljanja in pomanjkanja naložb do sankcij.
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih dneh večkrat poudaril, da si ZDA želijo odprtja venezuelskega energetskega sektorja in konca kriminalnih tokov. Ob tem ni izključil dodatnih ukrepov, če Caracas ne bo sodeloval.
Prvi znaki pragmatizma v Caracasu
Čeprav so venezuelske oblasti sprva ostro obsodile ameriško operacijo, se je retorika kmalu zatem omilila. Visoka predstavnica vladajočih struktur Delcy Rodriguez je sporočila, da je za državo ključnega pomena ohraniti delovne odnose z Washingtonom.
“Vlado ZDA vabimo k sodelovanju pri agendi dialoga in sodelovanja,” je dejala in dodala, da si regija zasluži stabilnost in mir. Rodriguezova velja za politično pragmatično figuro z dobrimi povezavami v gospodarstvu, čeprav izhaja iz jedra chavističnega gibanja.
Mednarodni odzivi razdeljeni
Rusija, Kitajska in več levičarskih zaveznic Venezuele so ameriško operacijo ostro obsodile. Kuba je ob tem navedla, da je med posredovanjem umrlo 32 njenih vojakov in obveščevalcev, ki so sodelovali pri varovanju caracaškega režima.
Evropske države so bile bistveno bolj zadržane. Večina je poudarila pomen spoštovanja mednarodnega prava in dialoga, brez neposredne podpore ali obsodbe ameriškega ravnanja. Analitiki ocenjujejo, da bo razprava v Varnostnem svetu ZN potekala previdno, saj so zavezniki ZDA razdeljeni glede precedenčnih posledic tovrstnih posegov.
Švica je medtem zamrznila premoženje Madura in njegovih najtesnejših sodelavcev.
Pripor v strogo varovanem centru
Maduro bo po pričakovanjih nameščen v pripornem centru Metropolitan v New Yorku, kjer zaporniki večino dneva preživijo v celicah. Gre za ustanovo, ki je že večkrat tarča kritik zaradi razmer, v njej pa so bili v preteklosti pridržani tudi drugi odmevni obtoženci.
Ameriški predsednik je aretacijo dodatno utemeljil z dolgoletnim pritokom venezuelskih migrantov ter nacionalizacijo ameriških energetskih interesov v preteklosti. “Vračamo, kar je bilo odvzeto,” je dejal in dodal, da se bodo ameriška podjetja vrnila v Venezuelo. “Mi imamo nadzor,” je še poudaril.
Negotovost v Venezueli in odziv trgov
V Venezueli so odzivi zadržani. Čeprav so nasprotniki Madura njegovo aretacijo pozdravili, za zdaj ni znakov, da bi se oblastni aparat ali vojska odrekli vplivu. Ulice so mirnejše kot običajno, številni prebivalci pa si preventivno ustvarjajo zaloge osnovnih dobrin.
Na finančnih trgih so se venezuelske državne obveznice, kljub dolgoletni neplačilni nezmožnosti, nekoliko okrepile. Cene nafte so se rahlo zvišale, delniški trgi v Aziji in Evropi pa so beležili rast, zlasti pri delnicah obrambne industrije, kar kaže na povečano geopolitično previdnost vlagateljev.
Varnostni svet ZN naj bi v prihodnjih dneh razpravljal o zakonitosti ameriške operacije in njenih dolgoročnih posledicah za mednarodni red.
