Madžarska bo po dogovoru med premierjem Péterjem Magyarjem in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen dobila dostop do skoraj vseh evropskih sredstev, ki so bila v času vlade Viktorja Orbána zamrznjena zaradi sporov glede pravne države in korupcije.
Dogovor odpira pot do skupno 16,4 milijarde evrov evropskih sredstev, kar predstavlja približno 13 odstotkov madžarskega bruto domačega proizvoda. Gre za enega največjih finančnih paketov, ki jih bo država prejela v prihodnjih letih.
Evropska komisija bo po dogovoru sprostila 10 milijard evrov iz sklada za okrevanje in odpornost po pandemiji, dodatnih 4,2 milijarde evrov iz kohezijskih sredstev ter še 2,2 milijarde evrov iz ločene kohezijske tranše.
“Mislim, da se je trdo delo zdaj resnično obrestovalo,” je po srečanju dejala Ursula von der Leyen, ki je pohvalila hitrost oblikovanja nove madžarske vlade in reformne korake, sprejete v prvih tednih mandata.
Konec dolgoletnega spora med Budimpešto in Brusljem
Sprostitev sredstev pomeni pomemben preobrat v odnosih med Madžarsko in Evropsko unijo.
Bruselj je v času Viktorja Orbána več let zadrževal evropski denar zaradi pomislekov glede delovanja pravne države, transparentnosti porabe javnega denarja in boja proti korupciji.
Magyar, ki je na aprilskih parlamentarnih volitvah končal 16-letno Orbánovo vladavino, je dogovor označil za dokaz hitrega premika v odnosih z evropskimi institucijami.
“Trije tedni so bili dovolj, da smo naredili tisto, česar Viktor Orbán ni mogel doseči v treh letih,” je dejal premier.
Po njegovih besedah se je madžarska vlada z Brusljem pogajala za sprostitev celotnega zneska.
Denar za energetiko, železnice, šole in zdravstvo
Nova vlada je že predstavila okvirni načrt porabe evropskih sredstev.
Največji del, 4,2 milijarde evrov, naj bi namenili prometni infrastrukturi, zdravstvu in podpori malim ter srednje velikim podjetjem. Dodatnih 2,2 milijarde evrov naj bi prejelo področje izobraževanja, približno 1,5 milijarde evrov pa modernizacija elektroenergetskega omrežja.
Med prednostnimi projekti so tudi posodobitev železniške infrastrukture, gradnja najemnih stanovanj in krepitev energetske varnosti države.
Kljub dogovoru pa Madžarska denarja še ne bo prejela samodejno.
Za dokončno izplačilo mora izpolniti 27 tako imenovanih supermejnikov, med katerimi so pridružitev Evropskemu javnemu tožilstvu, krepitev pristojnosti organa za integriteto, spremembe pravil javnega naročanja ter postopna ukinitev fundacij v javnem interesu.
“To je zelo močan politični signal. Vemo tudi, da nas čaka veliko dela – sprejeti moramo veliko zakonodaje,” je opozoril Magyar.
Mehkejši ton do Ukrajine in migracijskega pakta
Premier je zavrnil ugibanja, da je Bruselj sprostitev sredstev pogojeval z odpravo madžarskega veta pri približevanju Ukrajine Evropski uniji.
“Med odmrznitvijo sredstev in odprtjem prvega poglavja pogajanj o Ukrajini ni bilo absolutno nobene povezave,” je poudaril.
Madžarska še naprej vztraja, da mora Kijev urediti vprašanje jezikovnih in izobraževalnih pravic madžarske manjšine v Ukrajini, preden bo Budimpešta umaknila zadržke glede nadaljnjega širitvenega procesa.
Magyar je nekoliko omilil tudi stališča do migracijskega pakta Evropske unije. Opozoril je, da je bil dokument potrjen že v času Orbánove vlade in da je za države članice pravno zavezujoč.
Ob tem je izpostavil, da je Madžarska v času prejšnje vlade zaradi prenatrpanosti zaporov izpustila približno 2200 tihotapcev ljudi, njegova vlada pa je pripravljena vlagati v nove zaporske zmogljivosti in strožji nadzor nad nezakonitimi migracijami.
