Belgija ostaja v središču razprav o prihodnjem financiranju Ukrajine, saj na njenem ozemlju leži večina zamrznjenega ruskega finančnega premoženja. Bruselj gosti novo srečanje voditeljev držav Evropske unije, kjer bodo skušali najti rešitev za zagotavljanje približno 90 milijard evrov podpore Kijevu v letih 2026 in 2027. Gre za kombinacijo vojaških in finančnih sredstev, o katerih poteka večmesečno usklajevanje.
V ospredju razprav sta dve možnosti. Prva predvideva, da bi se del prihodkov od zamrznjenih sredstev ruske centralne banke uporabil za posojilo Ukrajini. Druga možnost so nova skupna izposojanja na mednarodnih trgih, podobna mehanizmu, ki ga je EU uporabila med pandemijo COVID-19. Za drugo možnost je potrebno soglasje vseh držav članic, Madžarska pa je že izrazila nasprotovanje.
Belgijski premier Bart De Wever, kot navaja Euronews, poudarja, da mora EU najti rešitev, ki ne bo ogrozila stabilnosti domačega finančnega sistema. Medijem je dejal, da ostaja odprt za „kompromise“, vendar je opozoril, da je „fleksibilnost“ glede finančne zanesljivosti Belgije omejena. V Bruslju se zato nadaljujejo intenzivna pogajanja o jamstvih za zavarovanje posojila in zaščiti pred povračilnimi ukrepi Rusije.
Opozorila iz Kijeva
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je voditeljem pred vrhom in na družbenih omrežjih poslal jasno sporočilo. V zapisu na Telegramu je opozoril, da bi morebitna neodločnost članic EU povzročila vtis „šibkosti“ v očeh Moskve in drugih globalnih akterjev. Zelenski je zapisal: „Vem, da Rusija grozi različnim državam zaradi te odločitve. Vendar se teh groženj ne bi smeli bati – bati bi se morali, da bo Evropa šibka.“
Zelenski je dodal, da mora Ukrajina čim prej dobiti odgovor, ali bo evropska pomoč trajnostna in dolgoročna. „Če zdaj ne bo sprejeta nobena odločitev, bodo Rusi – in ne samo oni – menili, da je Evropo mogoče premagati,“ je opozoril. Pri tem je spomnil, da mora agresor plačati za povzročeno škodo, kar po njegovih besedah postavlja moralni okvir pogajanj.
Na robu srečanja v Bruslju je predsednik poudaril tudi pomen evropske prisotnosti v varnostnih aranžmajih po morebitni mirovni pogodbi, navaja Euronews. Spomnil je, da Rusija v pogajanjih nasprotuje prisotnosti evropskih sil na ukrajinskem ozemlju. „Ne glede na signale, ki jih Rusija posreduje, razumemo, da želijo izključiti prisotnost Evropejcev. Tega se ne sme dovoliti,“ je komentiral.
Razprave o varnostnih jamstvih
Vzporedno potekajo pogovori o varnostnih jamstvih, ki naj bi veljala po mirovnem dogovoru. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izpostavil, da bi moralo članstvo Ukrajine v zavezništvu potrditi soglasje vseh članic, česar trenutno ni. „Nekaj zaveznikov pravi, da ne bodo dali soglasja,“ je dejal in izpostavil Madžarsko, ZDA in Slovaško.
Varnostna arhitektura, o kateri razpravlja EU skupaj z ZDA, temelji na treh stebrih: sposobnosti ukrajinskih oboroženih sil, podpori večnacionalnih sil in ameriških jamstvih. Rutte je poudaril, da mora Moskva vedeti, da bi bil vsak ponovni napad tarča „uničujočega“ odgovora.
Trgi spremljajo razvoj
Občutljiv ostaja tudi finančni vidik. Bonitetna agencija Fitch je opozorila, da bi lahko zaradi tveganj, povezanih z morebitnimi povračilnimi ukrepi Kremlja, znižala oceno Euroclearja, ki hrani večino ruskega premoženja v EU. V analizi je Fitch izpostavil pravne postopke in likvidnostna tveganja, kar pomeni pritisk na belgijsko vlado, ki mora uskladiti notranje finančne interese s pričakovanji partnerjev.
Vzporedna pogajanja z Mercosurjem
V Bruslju pa je pozornost usmerjena tudi trgovinski sporazum EU z Mercosurjem. Italijanska premierka Giorgia Meloni ima odločilno vlogo pri oblikovanju stališča EU, saj njen glas vpliva na ravnotežje v Svetu EU. Po navedbah visokega uradnika „ni čas za razburjenje Brazilije“, ker bi lahko predsednik Lula negativno reagiral na dodatne zahteve po zaščitnih klavzulah.
Sporazum z Mercosurjem pa razdvaja tudi italijansko vlado in industrijske sektorje. Domači proizvajalci sporazum vidijo kot priložnost, medtem ko kmetijski sektor opozarja na škodo in konkurenco iz Južne Amerike.
Zelenski je v pogovorih izpostavil, da bi Ukrajina brez novih sredstev spomladi lahko doživela resne omejitve, med drugim zmanjšanje proizvodnje brezpilotnih letal in morebitne ozemeljske koncesije. „To je resnično grožnja: zagotovo 45 do 50 milijard primanjkljaja,“ je dejal, pri čemer je opozoril, da se lahko številke povečajo, če bo vojna trajala.
Zelenski je dodal, da Ukrajina pričakuje rešitev vprašanja posojila v prihodnjih dneh in da gre za povezano vprašanje med financiranjem in razmerami na fronti. „Če ne bo vprašanj financ, bodo pa vprašanja o Donbasu,“ je povedal.
[Foto: President Of Ukraine/Flickr]
