Madžarsko gospodarstvo v primežu inflacije: Izziv za Orbana pred volitvami
Madžarska se v zadnjem obdobju sooča s precejšnjimi gospodarskimi izzivi, ki bi lahko imeli pomemben vpliv na politično prihodnost premierja Viktorja Orbana in njegove stranke Fidesz. Ponovna rast inflacije, upad morale gospodinjstev ter nizka rodnost predstavljajo resne ovire za vlado, ki si prizadeva ohraniti stabilnost in gospodarsko rast pred volitvami leta 2026.
Madžarska centralna banka je nedavno opozorila na povečana inflacijska tveganja, kar je dodatno poslabšalo gospodarsko negotovost v državi, navaja Reuters. Madžarska je po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022 doživela enega najhujših skokov inflacije v Evropski uniji, cene pa še vedno ostajajo pomemben dejavnik nezadovoljstva med gospodinjstvi.
Glede na raziskave EU, opravljene januarja, so madžarski potrošniki bolj pesimistični glede svojih prihodnjih gospodarskih možnosti kot pred letom dni. Skoraj štirje od desetih Madžarov pričakujejo, da se bo njihov finančni položaj še poslabšal. Slednje pa potrjujejo tudi podatki zavarovalnice Generali.
Gospodarski kazalci in rast BDP
Kljub optimističnim napovedim vlade, ki je za leto 2024 predvidela 3,4-odstotno gospodarsko rast, analitiki izražajo dvome o dosegljivosti tega cilja. Po januarski anketi Reutersa nobeden od 12 vprašanih ekonomistov ne pričakuje, da bo Madžarska dosegla ta prag. Erste Bank, ki je bila lani najnatančnejša pri napovedih madžarskih gospodarskih kazalcev, napoveduje zgolj dvoodstotno rast. Evropska komisija sicer rast ocenjuje pri 1,8 odstotka.
Tovrstne napovedi nakazujejo, da bo gospodarska rast pred naslednjimi volitvami ostala na eni najnižjih ravni v zadnjem desetletju. Čeprav to ne predstavlja nujno katastrofe, bo Orbanova vlada morala intenzivno delati na izboljšanju gospodarske klime, da bi ohranila politično podporo.
Ukrepi za dvig življenjskega standarda
Vlada si prizadeva ublažiti negativne posledice s povečanjem socialnih transferjev in višanjem plač. V drugi polovici leta naj bi prišlo do povečanja družinskih prejemkov, ki se bodo nadaljevali tudi v letu 2026. Kljub tem ukrepom pa se madžarska rodnost nahaja na najnižjši ravni v zadnjem desetletju, kar meče dvom na dolgoročno učinkovitost vladne demografske politike.
Orbanov kabinet je vzpostavil eno najvelikodušnejših shem družinskih prejemkov v Evropi, toda ekonomske razmere so vseeno vplivale na odločitve mladih družin. Poleg tega naraščajo stroški življenja in nižji razpoložljivi dohodki povzročajo splošno nezadovoljstvo v državi.
Možn politični vpliv na prihodnje volitve
Vse bolj vidno postaja tudi politično prerazporejanje moči. Nekatere ankete kažejo, da naraščajoča desnosredinska stranka Tisza Petra Magyarja prehiteva Fidesz, kar pomeni, da se madžarska politična pokrajina začne spreminjati. Analitiki pri Capital Economics ocenjujejo, da so “resnične možnosti”, da bi Orban, čeprav ima še vedno veliko moč v nadzorovanih medijih in javnih institucijah prvič od leta 2010 izgubil volitve.
Ob vse tesnejši politični tekmi se pričakuje, da bo Orbanova vlada proti koncu leta povečala obseg gospodarskih spodbud, vključno s subvencijami za nakup in obnovo stanovanj, davčnimi olajšavami za družine, kapitalskimi injekcijami za mala podjetja ter povišanjem plač in pokojnin.
Finančna tveganja in odzivi mednarodnih institucij
Orbanova strategija predhodnih volitev leta 2022 je vključevala obsežno proračunsko porabo, ki je okrepila inflacijo, a mu prinesla novo mandat. Tokrat situacija je medtem bolj zapletena. Madžarski forint se nahaja blizu najnižjih vrednosti v dveh letih, državni proračun pa presega EU standarde primanjkljaja.
Bonitetne agencije so opozorile, da bi lahko Madžarski znižale oceno kreditne sposobnosti, če bi se javne finance poslabšale bolj, kot je pričakovala vlada. Pri Eurasia Group ocenjujejo, da bi morebitna dodatna poraba za volilne spodbude lahko oslabila forint in dvignila cene uvoženega blaga. Našteto pa bi dodatno poglobilo gospodarske težave.
Raziskava think tanka Policy Solutions, izvedena novembra, kaže, da so glavni vir skrbi za Madžare predvsem plače, ki ostajajo med najnižjimi v Evropski uniji. Cene hrane so sicer dosegale evropsko povprečje.
Foto: Wikimedia/Evropska ljudska stranka
