Madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Péter Szijjártó je v ponedeljkovi oddaji „Warrior’s Hour“ znova izrazil ostro kritiko Ukrajine, potem ko je bil naftovod Družba ponovno prizadet. Kot je dejal, to predstavlja resno grožnjo madžarskim interesom in energetski varnosti, ob tem pa je obtožil Evropsko komisijo, da s svojim molkom de facto podpira Kijev.
Po besedah Szijjárta je Evropska komisija s svojo tišino „sokriva“, saj dopušča nadaljnje poškodovanje infrastrukture, ključne za Madžarsko in Slovaško. Ob tem je spomnil na nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki naj bi Madžarski „odkrito in brez zadržkov grozil“ ter nakazal, da bi bil naftovod tarča novih dejanj, če Budimpešta ne bo zavzela proukrajinskega stališča, skladnega z Brusljem in opozicijsko stranko Tisa.
„Če bo transport prek naftovoda Družba daljše obdobje nemogoč, bo nemogoča tudi oskrba Madžarske in Slovaške z nafto. Oskrba z energijo ni politično ali ideološko vprašanje, gre za fizično realnost,“ je dejal minister. Dodal je, da škoda, povzročena na infrastrukturi, ne prizadene Rusije, temveč neposredno Madžare in Slovake.
Družba – ključna oskrbna pot
Naftovod Družba, v ruščini imenovan „Prijateljstvo“, je ena glavnih poti za transport ruske nafte proti srednji Evropi, poroča Index.hu. Leta 2022 je bil prvič resneje poškodovan, v zadnjih mesecih pa je bil večkrat tarča dronov in drugih oboroženih sistemov. Avgusta so ukrajinske sile z napadi začasno prekinile oskrbo, kar je sprožilo ostre odzive Madžarske in Slovaške.
Obe državi sta takrat pozvali Evropsko komisijo, naj ukrepa in zagotovi varnost kritične infrastrukture. V Bratislavi so opozorili na možnost večdnevnih motenj, v Budimpešti pa so poudarili, da gre za neposreden poseg v energetsko varnost regije.
Dodatno pozornost je pritegnila tudi nedavna aretacija v Italiji, kjer so tamkajšnji organi 21. avgusta prijeli 49-letnega Ukrajinca, osumljenega vpletenosti v sabotažo plinovoda Severni tok leta 2022. Po navedbah tožilstva gre za nekdanjega pripadnika ukrajinskih varnostnih služb.
Hrvaška in vprašanje evropske solidarnosti
Szijjártó je ob tem izpostavil tudi omejitve Jadranskega naftovoda (JANAF), ki Madžarsko oskrbuje prek Hrvaške. Po njegovih besedah Zagreb ni povečal zmogljivosti, temveč je zvišal tranzitne takse, kar dodatno otežuje diverzifikacijo oskrbe. „Toliko o evropski solidarnosti,“ je komentiral minister.
Poudaril je, da se Budimpešta sicer zavzema za širitev povezave prek Hrvaške, vendar do zdaj brez uspeha. Po njegovem mnenju so energetske odločitve Zagreba pogosto pogojene s političnimi vprašanji v dvostranskih odnosih.
Ostra kritika Bruslja in opozicije
Minister je spomnil, da je Evropska komisija januarja letos obljubila ukrepe za zaščito energetske infrastrukture, a konkretnih dejanj po njegovih besedah ni bilo. „Komisija je prenehala zastopati interese držav članic, danes deluje kot ukrajinska komisija,“ je bil oster Szijjártó.
Obenem je kritiziral domačo opozicijo in „dolarske medije“, ki naj bi po njegovem mnenju ponavljali ukrajinske izjave, medtem ko naj bi bila stališča vlade pogosto predstavljena selektivno in omalovažujoče.
Szijjártó je dejal, da se je z ruskim namestnikom ministra za energetiko Pavlom Sorokinom pogovarjal o posledicah zadnjih dejanj, katerih odprava naj bi trajala najmanj pet dni. „Tokrat so bila poleg dronov uporabljena tudi raketna orožja, kar pomeni resnejše posledice kot v preteklosti,“ je pojasnil.
Na koncu je dodal, da Madžarska Ukrajini zagotavlja med 30 in 40 odstotkov potrebne električne energije, česar Budimpešta kljub napetostim ne namerava ustaviti. „Ukrajinskemu ljudstvu in družinam ne želimo škodovati. A upamo, da bodo v Kijevu premislili, preden bodo sprejeli nove odločitve o napadih na naftovod Družba,“ je sklenil minister.
Foto: Wikimedia/ Arno Mikkor/EU2017EE
