Mestna občina Maribor načrtuje obsežno posodobitev sistema daljinskega ogrevanja v središču mesta. Investicijo v novo primarno vročevodno omrežje bodo na eni od prihodnjih sej obravnavali mariborski mestni svetniki, odločitev pa bi lahko pomembno vplivala na zanesljivost in prihodnji razvoj oskrbe s toploto v mestnem jedru.
Projekt predvideva vzpostavitev nove povezave med skupno kotlovnico B-point na zahodu mesta, območjem Lenta, Ulico kneza Koclja in načrtovanim novim proizvodnim virom na Plinarniški ulici. Kot navaja Mariborinfo, gre za strateško nadgradnjo obstoječega sistema, ki danes obsega približno 43 kilometrov vročevodnega omrežja, pri čemer je večina infrastrukture umeščena na desni breg Drave.
Čeprav je bila že leta 2001 zgrajena povezava čez Koroški most, levi breg mesta ostaja slabše razvit in v veliki meri še vedno odvisen od individualnih kotlovnic. Na območju Lenta in širšega mestnega jedra sicer že potekajo obstoječi vročevodi, ki predstavljajo izhodišče za navezavo novega primarnega omrežja. Po dokumentaciji, ki jo povzema Mariborinfo, je predvideno, da se novi odseki priključijo na zaključne točke pri Vodnem stolpu in na Ulici kneza Koclja ter povežejo obstoječe sisteme z novimi viri toplote.
Načrtovana gradnja je razdeljena v tri prostorske sklope. Prvi zajema odsek od območja južno od rondoja na Ulici kneza Koclja proti ulici Ob jarku in Tkalskemu prehodu, z več odcepi za pomembne javne in poslovne objekte v mestnem jedru. Drugi sklop povezuje obstoječi vročevod na Loki ulici z Ulico kneza Koclja ter omogoča nadaljnjo širitev omrežja proti Cankarjevi in Razlagovi ulici. Tretji sklop pa vodi proti Plinarniški ulici, kjer je predvidena nova kotlovnica na lesno biomaso, z možnostjo prihodnjih povezav tudi iz smeri Melja.
Gradnja bo potekala v dveh fazah. Prva, ki naj bi se začela že letos, vključuje povezavo obstoječega sistema s kotlovnico B-point in je ključna za izboljšanje hidravlične povezanosti ter zanesljivo delovanje največje skupne kotlovnice. Vrednost prve faze je za leto 2026 ocenjena na 484.684 evrov, druga faza, načrtovana za leto 2027, pa naj bi stala približno milijon evrov, še poroča Mariborinfo.
Pripravljavci dokumentacije poudarjajo, da je glavni cilj investicije povečanje varnosti in zanesljivosti oskrbe s toploto. Nova primarna povezava naj bi zmanjšala tveganja ob morebitnih izpadih posameznih vodov, izboljšala obratovalno odpornost sistema ter omogočila učinkovitejše upravljanje pretokov in preklapljanje med različnimi viri toplote.
Projekt ima tudi izrazit okoljski vidik. Z vključevanjem nove kotlovnice na lesno biomaso in morebitnih virov odvečne toplote se odpira pot razogljičenju sistema daljinskega ogrevanja in zmanjševanju odvisnosti od starejših, manj učinkovitih virov, kar bi dolgoročno lahko prispevalo k stabilnejšemu in učinkovitejšemu ogrevanju v središču Maribora.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
