Zbiranje novega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki se je začelo 1. julija, že sproža številna vprašanja o njegovi upravičenosti in namenski porabi. Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je na omrežju X opozoril na neskladje med začetkom pobiranja prispevkov in dejanskim začetkom izvajanja večine storitev.
»Kam bo letos šlo 577 milijonov evrov, prihodnje leto pa 1,15 milijarde evrov, zbranih za dolgotrajno oskrbo?« se je vprašal Lotrič in dodal, da se »nov prispevek za dolgotrajno oskrbo pobira od 1. julija, medtem ko se bo večina storitev začela izvajati šele 1. decembra 2025«. Ob tem je izpostavil tudi skrb, ali bodo zbrana sredstva dejansko namensko porabljena.
Na težave pri zasnovi sistema dolgotrajne oskrbe opozarjajo tudi reprezentativne delodajalske organizacije. Po njihovih ocenah finančna konstrukcija ni jasna, zakon pa ne predvideva prenosa že obstoječih namenskih sredstev (ZPIZ, ZZZS, občine) na skupni račun, kjer naj bi se zbiral tudi nov prispevek.
Poudarjajo, da predlog ni bil pripravljen na podlagi strokovnih analiz in ne vključuje realnih ocen stroškov: »Brez realne ocene stroškov obstaja tveganje nenamenske porabe zbranih sredstev oz. preplačevanje tovrstnih storitev.«
Zbiranje sredstev presega ocenjene potrebe
Po ocenah delodajalskih združenj naj bi se s prispevkom in obstoječimi sredstvi v letu 2026 skupno zbralo več kot 1,3 milijarde evrov. To pa je približno 400 milijonov evrov več, kot so znašali skupni izdatki za dolgotrajno oskrbo v letu 2022, ki jih je Statistični urad RS ocenil na 854 milijonov evrov.
Prispevek bo bremenil širok krog zavezancev – delodajalce, delojemalce, samozaposlene, kmete, upokojence in druge. Samozaposleni bodo z novim prispevkom obremenjeni z dodatnimi 2 %, saj bodo nosili tako delodajalski kot delojemalski del.
Delodajalske organizacije zato predlagajo bodisi enoletni zamik uveljavitve prispevka bodisi njegovo postopno uvajanje, skladno z dejanskim obsegom storitev, ki se bodo izvajale. Vztrajanje pri trenutni rešitvi po njihovem mnenju ne izkazuje »zadostne mere politične in družbene odgovornosti«.
Ob tem ponovno poudarjajo, da je dolgotrajna oskrba ena ključnih pridobitev sodobne družbe, vendar mora biti sistem zasnovan »na trdnih in realnih osnovah«. Priprava verodostojne finančne ocene bi morala vključevati vse socialne partnerje in neodvisne strokovnjake.
Po predvidenem časovnem načrtu bo glavnina storitev dolgotrajne oskrbe – vključno z doplačili za institucionalno oskrbo, dnevno oskrbo in denarnimi prejemki – uvedena šele 1. decembra 2025. Julija letos se uvajajo le oskrba na domu, e-oskrba ter storitve za ohranjanje samostojnosti.
Po oceni delodajalskih organizacij bodo decembra uvedene storitve povzročile približno 92 milijonov evrov letnih stroškov, kar je precej manj od skupne višine zbranih sredstev. Tudi zato menijo, da je pobiranje prispevka letos preuranjeno.
Foto: Marko Pigac/Stranka Direktno
