Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič in državni svetnik Bojan Kekec sta se udeležila protestnega shoda v Šentjerneju, kjer so občani izrazili nezadovoljstvo zaradi po njihovem mnenju neustreznega odziva države na vse hujše varnostne in socialne razmere v lokalnem okolju. Med glavnimi razlogi za proteste so nasilni incidenti, ki naj bi jih povzročali posamezniki iz romske skupnosti.
“Z veliko zaskrbljenostjo spremljam razmere v občini Šentjernej in širši dolenjski regiji, kjer nasilje, ustrahovanje in popolno nespoštovanje pravnega reda že dolgo niso več zgolj lokalni varnostni problem, temveč sistemska težava države,” je na shodu dejal Lotrič.
Ob tem je poudaril, da prebivalci na terenu živijo v strahu, saj se soočajo z organiziranimi tatvinami kmetijskih pridelkov, nasilnimi izgredi, grožnjami županom in svetnikom, pa tudi fizičnimi napadi na občane. Kot je dejal, pravna država v praksi na teh območjih več ne deluje, zato se ljudje vse pogosteje zatekajo k samozaščiti.
Lotrič je spomnil, da je Državni svet RS že lani podprl paket štirih zakonov, ki so jih pripravili župani iz jugovzhodne Slovenije in Posavja, a ti v Državnem zboru RS niso prejeli zadostne podpore, kljub več kot 30.000 zbranim podpisom podpore. “Večino predlogov lokalnih skupnosti je Vlada RS bodisi ignorirala bodisi zavrnila. To ni več zgolj politična brezbrižnost, ampak popolna odpoved odgovornosti,” je dejal.
Poziv k dodatnim varnostnim ukrepom
Lotrič je posebej izpostavil, da je občina Šentjernej po podatkih na tretjem mestu po številu kriminalnih dejanj na prebivalca v Sloveniji, sosednja občina Škocjan pa na prvem. Po oceni tamkajšnjih prebivalcev policija razpolaga s potrebnim znanjem in voljo za obvladovanje razmer, če ji je to omogočeno.
“Pogoji za varno delo policistov ne smejo biti nikdar pod vprašajem. Če redne policijske sile ne morejo več zagotavljati reda in varnosti na Dolenjskem in v Posavju, mora država nemudoma uporabiti dodatne sile,” je poudaril.
Ob tem je zavrnil očitke o etnični diskriminaciji in pojasnil, da ne gre za vprašanje pripadnosti, temveč za spoštovanje zakonov. “Kdor krši zakone, mora odgovarjati, ne glede na poreklo, pripadnost ali politično zaščito. V pravni državi ni prostora za imuniteto pred zakonom,” je dejal. Opozoril je tudi na dejstvo, da nekateri posamezniki kazni ne poravnavajo in računajo na to, da jim to ne bo treba, ker uradno ne razpolagajo s premoženjem.
Kot je še dodal, se sodni postopki pogosto končajo brez epiloga. “Ko policija poda kazenske ovadbe, se postopki na sodiščih ustavijo ali pa trajajo nerazumno dolgo. Posamezni pripadniki romske skupnosti razumejo to kot nagrado za svoja dejanja, saj se zdi, da zanje ni posledic. To je popolnoma nesprejemljivo,” je dejal Lotrič.
Ob koncu je opozoril, da se iz manjših kaznivih dejanj lahko razvijejo hujše oblike kriminala, zato poziva k sistemskim ukrepom, ki bodo naslovili tudi mladoletniško kriminaliteto znotraj romske skupnosti.
“Če Slovenija danes razpravlja o povečanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP, se moramo najprej vprašati: ali znamo zaščititi lastne ljudi, njihove domove, njive, šole in ulice? Varnost ni privilegij, ampak temeljna pravica vsake državljanke in državljana. Vlada, ki tega ne zmore ali noče zagotoviti, izgublja svojo legitimnost,” je še zaključil predsednik Državnega sveta RS.
Foto: Marko Pigac/Stranka Direktno
