Italijanska premierka Giorgia Meloni in nemški kancler Friedrich Merz sta v Rimu na medvladnem vrhu podpisala posodobljen nemško-italijanski akcijski načrt, s katerim državi nadgrajujeta sodelovanje na ravni Evropske unije ter usklajujeta stališča glede industrije, varnosti, energetike in migracij.
Srečanje je potekalo v Villi Doria Pamphili, po pogovorih pa sta voditelja poudarila, da se EU sooča z razmerami, ki zahtevajo večjo sposobnost samostojnega političnega in gospodarskega delovanja. Meloni je izpostavila, da mora Evropa po njenem mnenju postati „avtoritativna in konkurenčna“ ter sposobna oblikovati lastne strateške odločitve. Dodala je, da imata Italija in Nemčija v sedanjem obdobju posebno odgovornost pri usmerjanju evropskih razprav.
Merz je ob tem ocenil, da sta državi po 75 letih diplomatskih odnosov „bližje kot kdaj koli prej“, ter poudaril pomen skupnega nastopa pri krepitvi industrijske konkurenčnosti in varnosti.
Transatlantske vezi, Ukrajina in mednarodno pravo
V skupni izjavi sta vladi ponovno potrdili pomen transatlantskega partnerstva z Združenimi državami Amerike ter zavezanost skupnim vrednotam in interesom. Posebej sta izpostavili spoštovanje mednarodnega prava, načel ozemeljske celovitosti in suverenosti ter se pri tem sklicevali na razmere v Ukrajini in na vprašanja, povezana z Arktiko.
Akcijski načrt vključuje tudi podporo prizadevanjem ZDA za končanje konflikta v Gazi ter usklajevanje odziva na rusko agresijo proti Ukrajini, vključno s sankcijami, podporo odpornosti in obnovi države ter iskanjem poti do „pravičnega in trajnega miru“.
Obramba, Nato in novi mehanizmi posvetovanja
Na področju varnosti sta se državi zavezali k nadaljnji krepitvi odvračalnih in obrambnih zmogljivosti Nata ter večji obrambni pripravljenosti Evropske unije. Dokument predvideva tudi tesnejše sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in forumi, kot so Združeni narodi, OVSE in skupina G7.
Posebna novost je uvedba rednega skupnega mehanizma posvetovanja med obrambnimi in zunanjimi ministri obeh držav, ki naj bi potekal na letni ravni in bil namenjen usklajevanju varnostnih politik ter odzivov na krizne razmere.
Meloni in Merz sta EU pozvala, naj svoje institucije, postopke in politike prilagodi prihodnjim izzivom ter morebitni širitvi, pri čemer naj se hkrati ohrani sposobnost učinkovitega odločanja.
Gospodarstvo v ospredju: industrija in zeleni prehod
Velik del pogovorov je bil namenjen konkurenčnosti evropskega gospodarstva, s posebnim poudarkom na industriji in energetiki. Po akcijskem načrtu bosta državi skupaj podpirali smernice Evropskega sveta za konkurenčen zeleni prehod in doseganje podnebnih ciljev EU.
Posebna pozornost je namenjena avtomobilskemu sektorju ter tradicionalnim in energetsko intenzivnim panogam. Vladi napovedujeta sodelovanje pri ustvarjanju podjetij in delovnih mest, ki naj bi dolgoročno ostala konkurenčna tudi ob prehodu v nizkoogljično gospodarstvo.
V dokumentu je poudarjeno načelo tehnološke nevtralnosti, kar pomeni, da se države ne zavezujejo izključno eni pogonski tehnologiji. Sklicujeta se na potrebo po zmanjševanju emisij, hkrati pa opozarjata na globalno konkurenco, zlasti s strani Kitajske, kjer ima avtomobilska industrija pomembno prednost pri električnih vozilih.
Po koncu uradnega dela vrha so sledila še srečanja med predstavniki italijanskih in nemških podjetij, namenjena iskanju konkretnih oblik gospodarskega sodelovanja.
Migracije in skupni pristop do Afrike
Akcijski načrt vključuje tudi poglavje o sodelovanju z afriškimi državami, kjer Rim in Berlin poudarjata pomen stabilnosti in gospodarskega razvoja celine kot ključnega dejavnika evropske in sredozemske varnosti.
Sodelovanje temelji na italijanskem Matteijevem načrtu za Afriko, predstavljenem januarja 2024, ter na nemških posodobljenih smernicah za afriško politiko, objavljenih leto pozneje. Med prednostnimi področji so digitalizacija, energetika, promet, zdravstvo, kultura in izobraževanje.
Na področju migracij dokument predvideva „celovit in inovativen pristop“, ki povezuje okrepljeno zunanje delovanje EU, partnerstva z državami izvora in tranzita, učinkovitejšo zaščito zunanjih meja ter okrepljene postopke vračanja, ob hkratnem spoštovanju mednarodnega in evropskega prava.
Poleg posodobljenega akcijskega načrta sta vladi podpisali še 7 dvostranskih sporazumov na področjih kmetijstva, kulture, rudarstva, tehnologije in univerzitetnega sodelovanja. Podpisana je bila tudi nezavezujoča politična deklaracija, namenjena poglobitvi sodelovanja na področju varnosti, obrambe in kibernetske varnosti.
Dokument poudarja, da se EU sooča z izzivi, ki od držav članic zahtevajo večjo usklajenost, hkrati pa odprtost za prihodnje članice, ob ohranjanju funkcionalnega sistema odločanja in izvajanja politik.
