Nemški avtomobilski proizvajalec Mercedes-Benz bo proizvodnjo modela razreda A preselil iz Rastatta v Nemčiji v madžarski Kecskemét. Novico je uradno potrdil madžarski zunanji minister Péter Szijjártó, selitev pa pomeni nov pritisk na nemški avtomobilski sektor, kjer se že dlje časa soočajo z zmanjševanjem števila delovnih mest.
Szijjártó je ob potrditvi odločitve poudaril, da jo vidi kot rezultat, kot je dejal, „gospodarske politike, ki temelji na zdravi pameti, in stabilnega vladnega okolja“, ki naj bi Madžarski omogočalo privabljanje velikih tujih naložb. Po njegovih besedah selitev potrjuje zaupanje mednarodnih podjetij v madžarsko poslovno okolje.
V Nemčiji je bila napoved sprejeta precej bolj kritično. V stranki Alternativa za Nemčijo so opozorili, da gre za še en znak slabšanja razmer v nemški industriji. Politik AfD Christian Abel je zapisal, da selitev celotne proizvodnje razreda A na Madžarsko pomeni izgubo do 20.000 delovnih mest v Nemčiji. Po njegovih besedah je to posledica, kot je zapisal, „zelene podnebne in energetske politike“, ki naj bi po njegovem mnenju zmanjšala konkurenčnost nemškega gospodarstva.
Abel je ob tem pozval k temeljitemu preobratu gospodarske politike, vključno z opustitvijo energetskega prehoda in okoljskih omejitev, ter celo omenil možnost izstopa Nemčije iz Evropske unije. Takšna stališča so v sami stranki AfD sprožila razpravo, saj je vodstvo stranke v preteklosti že večkrat poudarilo, da izstop iz EU ne predstavlja uradne usmeritve stranke.
Podatki kažejo, da je Nemčija leta 2023 izgubila približno 120.000 delovnih mest v predelovalni industriji, kar po mnenju analitikov odraža širše strukturne izzive nemškega industrijskega modela.
Na Madžarskem medtem selitev vidijo kot nadaljevanje krepitve vloge države v avtomobilski industriji. Proizvodnja razreda A naj bi se v tovarni v Kecskemétu začela v 2. četrtletju in naj bi potekala do leta 2028. Obrat že zdaj velja za eno ključnih Mercedesovih proizvodnih lokacij v Evropi, z večjo zmogljivostjo ima skupina le še tovarne na Kitajskem.
Szijjártó je na družbenih omrežjih zapisal, da Madžarska „dokazuje gospodarsko stabilnost v času, ko se Evropa sooča s posledicami vojne v Ukrajini in napačnih politik v Bruslju“. Mercedes na Madžarskem trenutno neposredno zaposluje več kot 5.000 ljudi, tovarna v Kecskemétu pa je oktobra 2024 presegla mejo 2 milijona proizvedenih vozil.
Obrat je zasnovan za proizvodnjo vozil z motorji z notranjim zgorevanjem, priključnih hibridov in povsem električnih modelov. Mercedes v državi vzpostavlja tudi svoj prvi center za raziskave in razvoj, s selitvijo proizvodnje razreda A pa bo madžarski lokaciji zaupal proizvodnjo treh modelov, saj tam že nastajata električni GLB in novi razred C.
Madžarska vlada obenem izpostavlja tudi druge nemške naložbe. Zunanji minister je decembra opozoril na širitev podjetja Rheinmetall v Szegedu, kjer so zgradili novo proizvodno halo in ustvarili več kot 300 visoko kvalificiranih delovnih mest. Obrat bo namenjen proizvodnji visokotehnoloških komponent za civilno in obrambno rabo ter je prva večja lokacija Rheinmetalla zunaj Nemčije, ki združuje obe dejavnosti.
Slovenija je blizu, a tako daleč
V slovenskem merilu bi 20.000 delovnih mest pomenilo gospodarski učinek velikosti manjšega mesta. Takšna naložba bi vplivala na regionalni razvoj, javne finance, trg dela in demografske trende, hkrati pa bi okrepila industrijsko verigo in izvozni potencial države. Primer selitve Mercedesove proizvodnje kaže, kako velike so razlike med državami pri privabljanju strateških industrijskih projektov.
Slovenija se pri tem pogosto izkaže kot manj konkurenčna. Visoka obremenitev plač povečuje stroške dela, davčna politika pa vlagateljem ne ponuja dolgoročne predvidljivosti. Ob tem so upravni postopki počasni, prostorsko umeščanje projektov zapleteno, energetski stroški pa med višjimi v regiji. Vse to ustvarja okolje, v katerem se veliki industrijski projekti težko odločijo za Slovenijo, tudi če je delovna sila dobro usposobljena.
Madžarska je ubrala drugačno pot: nižja obdavčitev, ciljne državne spodbude in jasno izražena industrijska strategija vlagateljem ponujajo stabilnost za desetletja vnaprej. Razlika nekaj odstotnih točk pri davkih ali prispevkih se pri dolgoročnih projektih hitro prevede v več sto milijonov evrov. V tem smislu primer Mercedesa ne pomeni le izgubljene naložbe, temveč opozorilo, kako visoko ceno ima za Slovenijo nekonkurenčno poslovno okolje.
