Merkur, najmanjši planet našega osončja in najbližji Soncu, že desetletja buri duhove znanstvenikov. Kljub svoji majhnosti skriva vrsto nenavadnih značilnosti, ki jih raziskovalci šele zdaj začenjajo razumeti. Od skrivnostnega magnetnega polja do nenavadne kemične sestave površja – Merkur je prava uganka, ki bo kmalu deležen novega vala raziskav.
Merkurjev površinski sloj je poln presenečenj. Znanstveniki so z analizo podatkov, ki jih je zbrala Nasina misija MESSENGER, odkrili, da so starodavni vulkanski tokovi na Merkurju drugačni od tistih na Zemlji. Raziskovalna skupina pod vodstvom Anne Pommier z Inštituta Carnegie je v laboratoriju poustvarila umetne lave, ki posnemajo kemično sestavo Merkurjevega površja.
Ugotovili so, da so te lave bogate z žveplom, kar jim daje drugačno strukturo – namesto gostih in lepljivih tokov, kot jih poznamo na Zemlji, so Merkurjeve lave bolj tekoče, podobne sirupu. To pojasnjuje, zakaj ima planet presenetljivo gladke vulkanske ravnine, kljub svoji burni geološki zgodovini.
Magnetno polje in ogromno jedro
Ena izmed največjih skrivnosti Merkurja je njegovo magnetno polje, ki ga znanstveniki niso pričakovali pri tako majhnem planetu. Merkur ima ogromno železno jedro, ki zavzema kar 85 odstotkov njegovega polmera, kar je bistveno več kot pri drugih planetih.
To jedro je delno staljeno in ustvarja šibko, a še vedno aktivno magnetno polje, ki je približno stokrat šibkejše od Zemljinega. Raziskovalci menijo, da je to polje posledica dinamičnih procesov v jedru, kar je presenetljivo, saj naj bi se tako majhen planet že zdavnaj ohladil. Nenavadna lega magnetnega pola, ki ni poravnana z geografskim, dodatno zapleta razumevanje teh procesov.
Leto 2025 bo za raziskovanje Merkurja prelomno. Evropsko-japonska misija BepiColombo, ki bo konec leta začela krožiti okoli planeta, obljublja nove podatke, ki bodo znanstvenikom pomagali razvozlati njegove skrivnosti.
Misija bo opremljena z instrumenti za preučevanje magnetnega polja, kemijske sestave in električne prevodnosti površja. Da bi te podatke pravilno razumeli, znanstveniki, kot je Pommierjeva, v laboratorijih že zdaj proučujejo analogne materiale, ki posnemajo Merkurjeve razmere.
Ti poskusi so ključni za razlago prihajajočih podatkov, saj Merkurjeva geokemija, revna s kisikom in bogata z žveplom, močno odstopa od Zemljine. Misija BepiColombo bo tako omogočila vpogled v procese, ki so oblikovali ta nenavadni planet, in morda razkrila, kako nastajajo skalnati svetovi v drugih osončjih.
Foto: Pixabay
