Nemški kancler Friedrich Merz je tik pred svojim prvim obiskom na Bližnjem vzhodu opravil telefonski pogovor s predsednikom Palestinske oblasti Mahmudom Abbasom. Po navedbah vladnega tiskovnega predstavnika Stefana Korneliusa je bil pogovor „prijazen in vsebinsko osredotočen“.
Merz je znova izrazil podporo ameriškemu mirovnemu načrtu, ki ga promovira administracija predsednika Trumpa, ter poudaril pričakovanja glede reform v palestinskem političnem vodstvu. Po njegovih besedah bi spremembe lahko omogočile jasnejšo in bolj konstruktivno vlogo pri oblikovanju morebitnega povojnega dogovora. Cilj ostaja pogajalska rešitev, ki vključuje vzpostavitev dveh držav in ustvarjanje stabilnih varnostnih razmer za Izraelce in Palestince.
Začetek obiska v Izraelu in Jordaniji
Merz se ta konec tedna odpravlja na otvoritveni obisk v Izrael in Jordanijo. Najprej bo odpotoval v Aman, kjer ga čaka srečanje s kraljem Abdullahom II. Zvečer bo v Jeruzalemu sprejet pri predsedniku Izraela Izchaku Herzogu, nedeljski program pa vključuje srečanje s premierjem Benjaminom Netanjahujem, poroča Euronews. Napovedani so tudi pogovori s predstavniki civilne družbe ter obisk spominskega centra Jad Vašem. Merz se namerava srečati tudi z izpuščenimi talci in družinami žrtev napadov Hamasa.
Obisk prihaja z zamikom. Kanclerja Merza v regiji ni bilo sedem mesecev po prevzemu funkcije, kar je bistveno dlje v primerjavi z njegovima predhodnikoma. Razlogi so povezani z vojno v Gazi, ki je izbruhnila 7. oktobra 2023 po napadu Hamasa.
Po izraelskih podatkih je bilo takrat ubitih približno 1.200 ljudi, več sto pa jih je bilo ugrabljenih. Ocenjeno število žrtev izraelske ofenzive v Gazi se med podatki razlikuje: lokalni zdravstveni organi omenjajo okrog 70.000 mrtvih, nova analiza Inštituta Max Planck pa govori o številki do 126.000. Zaradi varnostnih razmer so bila diplomatska potovanja v regijo dolgo onemogočena.
Premirje med Izraelom in Hamasom velja od 10. oktobra. Izrael in Hamas se obtožujeta kršitev sporazuma, medtem ko so lokalne bolnišnice konec novembra poročale o ponovnih napadih, v katerih je umrlo več kot 20 ljudi.
V ospredju stabilizacija premirja in vprašanje oborožitve
Merčevi pogovori v regiji bodo, kot navaja Euronews posvečeni predvsem stanju premirja, ki traja skoraj dva meseca. Del razprav bo namenjen tudi prehodu v drugo fazo mirovnega procesa, ki med drugim predvideva razorožitev Hamasa in napotitev mednarodnih mirovnih sil. Nemška vlada še ne razkriva, ali bi lahko sodelovala v tovrstni misiji.
Vprašanje orožarskih dobav Izraelu ostaja občutljivo. Pred dvema tednoma je bil odpravljen delni embargo, ki je obremenjeval odnose med državama. Izrael zdaj znova računa na dobave iz Nemčije, denimo na menjalnike za tanke Merkava.
Finančna pomoč Palestinski oblasti pod drobnogledom
Pomemben del Merzove poti se bo nanašal na nadaljnje financiranje Palestinske oblasti. EU in Nemčija že vrsto let sofinancirata temeljne državne funkcije PA, med drugim upravne, izobraževalne in zdravstvene storitve. Program je ključni del mednarodnih prizadevanj za stabilizacijo regije.
V zadnjih mesecih se je okrepil pritisk na PA zaradi očitkov, da ni prenehala s tako imenovanimi „plačili mučenikom“ – izplačili za zapornike in družine ubitih napadalcev. Izraelske službe omenjajo zneske v višini več sto milijonov evrov ter trdijo, da praksa traja. EU je od Palestinske oblasti zahtevala popolno pojasnitev in reformo socialnega sistema. Nemčija je sporočila, da rednih izplačil ne bo nadaljevala, dokler vprašanja ne bodo razjasnjena.
Hkrati je EU kljub zadržkom izplačala sredstva po starem sistemu, ki ga je PA želela opustiti. V Bruslju poudarjajo, da je pomoč pod strogim nadzorom. Palestinska oblast zanika dvojnoslednost sredstev in se sklicuje na politično odgovornost do družin zaprtih in ubitih.
Za Merza bo obisk zahteven tudi zaradi odprtih vprašanj glede mednarodnega naloga za prijetje premierja Netanjahua. Kancler je po nastopu funkcije nakazal, da ne izključuje Netanjahujevega obiska Nemčije, a ni jasno, kako bi bila takšna odločitev izvedena ob morebitnih pravnih posledicah.
Foto: Wikimedia/Steffen Prößdorf
