Umetna inteligenca postaja vsakdanji sopotnik našega dela – za nekatere pomočnik, za druge pa grožnja. Microsoft je nedavno objavil zanimivo raziskavo, v kateri so analizirali, katera delovna mesta so najbolj in najmanj izpostavljena vplivu generativne umetne inteligence. Ugotovitve so presenetljive, predvsem za vse, ki se zanašajo na udobje pisarniških poklicev.
V analizi, ki temelji na več kot 200.000 pogovorih uporabnikov z Bing Copilotom, so raziskovalci ustvarili oceno, ki meri, v kolikšni meri lahko umetna inteligenca nadomesti posamezne poklicne naloge. Rezultati kažejo, da so najbolj ogrožena delovna mesta tista, kjer prevladujejo besedilne, informacijske ali svetovalne dejavnosti.
Tako imenovana “mehka” pisarniška dela so na vrhu seznama. Če vaše delo vključuje pisanje, prevajanje, komuniciranje ali analize, ste po tej raziskavi med bolj ogroženimi.
Seznam poklicev, ki jih umetna inteligenca najverjetneje najprej nadomesti:
Prevajalci in tolmači, zgodovinarji, stevardese, prodajni zastopniki, pisatelji in avtorji, predstavniki za pomoč strankam, CNC programerji, telefonski operaterji, prodajalci vstopnic, radijski voditelji in DJ-ji, zaposleni v borznih podjetjih, učitelji za gospodinjstvo in kmetijstvo, telemarketerji, recepcionisti, politologi, novinarji in analitiki, matematiki, tehnični pisci, lektorji in korektorji, hostese, uredniki, učitelji poslovnih ved, PR strokovnjaki, promotorji izdelkov, oglaševalski agenti, računovodski svetovalci, statistični asistenti, zaposleni na pultih, data znanstveniki, osebni finančni svetovalci, arhivarji, učitelji ekonomije, spletni razvijalci, analitiki poslovanja, geografi, modeli, tržni analitiki, operaterji telekomunikacij, učitelji knjižničarstva.
Skratka – bolj kot je poklic povezan z besedilom in računalnikom, večja je verjetnost, da ga bo tehnologija vsaj deloma nadomestila.
Seznam poklicev, ki jih umetna inteligenca najverjetneje (še) ne bo nadomestila
Po drugi strani so med najbolj odpornimi predvsem poklici, ki vključujejo fizično delo in neposredno prisotnost. Teh nalog umetna inteligenca še dolgo ne bo zmogla opravljati zanesljivo:
Flebotomisti, negovalci in medicinske sestre, delavci za odstranjevanje nevarnih snovi, pomočniki slikopleskarjev in fasaderjev, mlinarji, upravljavci različnih strojev in naprav, kirurgi ustne in čeljustne kirurgije, serviserji avtomobilskih stekel, pomorski inženirji, vulkanizerji, zobni protetiki, asistenti produkcije, vzdrževalci cest, pripravljavci medicinske opreme, operaterji strojev za pakiranje, pomivalci posode, zidarski mojstri, gasilci, vozniki industrijskih vozil, očesni tehniki, maserji, kirurški asistenti, proizvajalci pnevmatik, krovci in njihovi pomočniki, upravljavci plinskih postaj, vrtalci naftnih vrtin, čistilci in služkinje, upravljavci strojev za asfaltiranje, gozdarji, operaterji čolnov, bolnišnični asistenti, brusilci tal, žagarji, upravljavci železniške opreme, livarski delavci, operaterji čistilnih naprav, mostni stražarji, bageristi.
AI lahko pomaga, ni pa nadomestilo za človeka
Kljub tem podatkom pa raziskovalci opozarjajo, da umetna inteligenca (še) ne pomeni, da bodo vsi ogroženi poklici tudi dejansko izginili. Kot pravi Kiran Tomlinson iz Microsoftove raziskovalne ekipe: „AI lahko spremeni način, kako opravljamo določena opravila, vendar to še ne pomeni, da bodo delovna mesta izginila.“
Primer bančnih avtomatov je znan: čeprav so olajšali delo blagajnikov, je število bančnih uslužbencev naraslo, saj so se njihove naloge preusmerile na bolj kompleksne storitve.
Microsoft hkrati priznava, da ocene temeljijo na podatkih iz interakcij z njihovimi orodji – ti pa ne odražajo vedno celotne narave poklicev. Tudi zaradi fenomena t. i. „halucinacij“ (izmišljanja napačnih podatkov) je jasno, da AI še ne more zanesljivo opravljati številnih nalog.
Umetna inteligenca spreminja igro – a tudi ljudi odpušča
Medtem ko nekateri v panogi verjamejo, da bo umetna inteligenca le pomagala in dopolnjevala delo ljudi, drugi opozarjajo, da so spremembe že tukaj. Sam Altman (OpenAI) je že javno poudaril, da bi se lahko celotni sektorji – zlasti podpora uporabnikom – digitalizirali do točke, kjer ljudi ne bodo več potrebovali.
Elijah Clark, eden od direktorjev, ki svetuje podjetjem pri uvajanju umetne inteligence, pa je bil še bolj neposreden: „Zaradi umetne inteligence sem moral odpustiti ljudi,“ je povedal za Gizmodo.
Tudi raziskovalci priznavajo, da so trenutne ugotovitve šele začetek. Spremljanje, kako se bodo stara delovna mesta preoblikovala in katera nova bodo nastala, bo eden ključnih izzivov prihodnosti.
„Pomembno bo, da nenehno posodabljamo razumevanje, kako se poklici razvijajo, saj umetna inteligenca postaja vse bolj vpletena v vsakdanji delovni svet,“ zaključujejo avtorji.
Foto: Freepik
