Premestitve prosilcev za azil iz držav EU, ki so pod največjim migracijskim pritiskom, bodo leta 2026 predvidoma manjše, kot je bilo sprva pričakovano. Več držav članic namreč meni, da je breme sheme, znane kot solidarnostni sklad, previsoko, kar bo na ponedeljkovem srečanju notranjih ministrov v Bruslju ena osrednjih tem.
Na srečanju 27 notranjih ministrov bo razprava usmerjena v velikost solidarnostnega mehanizma, ki določa skupno število prosilcev za azil za premestitev v prihodnjem letu in finančni znesek, ki ga mora vsaka država članica prispevati ali nadomestiti s plačilom.
Evropska komisija predlaga, da bi iz držav pod največjim pritiskom – Španije, Italije, Grčije in Cipra – premeščali približno 30.000 posameznikov. Predlog je zaupne narave, vendar viri v EU po poročanju Euronewsa navajajo, da Komisija uporablja najvišji dovoljeni minimalni prag.
V državah članicah pa se krepi nezadovoljstvo. Številne vlade niso pripravljene sprejeti dodatnih migrantov niti plačevati nadomestil. Diplomati zato pričakujejo, da bo končno število premeščenih oseb nižje od predlaganih 30.000.
Eden od diplomatov je poudaril: „Države želijo prilagoditi velikost. Ta bo nižja od tiste, ki jo je predlagala Komisija.“
Razprava o obsegu solidarnosti in možnih izjemah
Po pravilih EU bi morale države pod migracijskim pritiskom prihodnje leto izkoristiti obvezno solidarnost drugih članic, ki lahko prosilce sprejmejo ali zagotovijo finančni prispevek. Zakon določa minimum 30.000 premestitev in 600 milijonov evrov prispevkov, države pa se same odločajo, v kateri obliki bodo sodelovale.
V predlogu Komisije so deleži izraženi v odstotkih, ne v absolutnih številkah. Največji delež bi nosila Nemčija, približno 42 odstotkov premestitev pa je namenjenih ljudem, rešenim na morju.
A države članice želijo zmanjšati skupni obseg mehanizma, saj nova migracijska ureditev začne veljati šele junija 2026. Komisija medtem ocenjuje, da lahko Svet pri potrjevanju sklada upošteva tudi krajše obdobje izvajanja.
Tiskovni predstavnik Komisije je dejal: „Predlog Komisije za letni solidarnostni sklad zajema celo leto, vendar je skrajšano obdobje izvajanja element, ki ga Svet lahko upošteva v postopku, ki vodi do sprejetja solidarnostnega sklada.“
Več držav zahteva izjeme; Tusk: „Poljska ne bo sprejemala migrantov“
Poleg zmanjšanja skupnega obsega bi se lahko zmanjšal tudi krog držav, ki v mehanizmu sodelujejo. V drugi skupini držav, označenih kot tiste, ki se soočajo s pomembno migracijsko situacijo, lahko Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Avstrija in Poljska zaprosijo za delno ali popolno izvzetje iz kvot, navaja Euronews.
Po navedbah virov je večina teh držav prošnjo že vložila. Poljski premier Donald Tusk je zahtevo napovedal takoj po predstavitvi predloga Komisije z zapisom: „Poljska v okviru migracijskega pakta ne bo sprejemala migrantov. Prav tako ne bomo za to plačevali.“
Izjeme morajo odobriti notranji ministri s kvalificirano večino, kar pomeni podporo 15 držav članic, ki predstavljajo vsaj 65 odstotkov prebivalstva EU.
Pri izvzetih državah se premestitve in finančni prispevki ne prerazporedijo med ostale članice. To pomeni, da bodo države, ki so pod največjim pritiskom, deležne manj skupne pomoči.
Države raje plačujejo kot sprejemajo migrante
Euronews sklicujoč se na vire navaja, da bi večina držav članic raje plačala 20.000 evrov na nepremeščeno osebo, kot pa sprejemala nove prosilce za azil. Nekatere, med njimi Nemčija in Švedska, bi lahko dodatno izkoristile mehanizem izenačitve odgovornosti, ki omogoča, da države od solidarnostnih kvot odštejejo ljudi, ki so se na njihovem ozemlju znašli zaradi sekundarnih gibanj.
Države srednje in severne Evrope trenutno gostijo precej oseb, ki bi morale zaprositi za azil v državi prvega vstopa, kar v praksi pogosto povzroča zaplete pri vračanju.
Foto: Wikimedia/ Sara Prestianni/Ponovno objavilo Noborder Network pod CC BY-SA 2.0/fotografija je simbolna
