Minister Boštjančič proti nižjemu pragu za premoženje nezakonitega izvora
Vlada Republike Slovenije danes obravnava predlog novele zakona o premoženju nezakonitega izvora (ZOPNI), ki pa ne bo prinesel pričakovanega znižanja vstopnega praga za začetek finančnih preiskav. Kljub prvotnim nameram, da bi prag znižali najprej na 10.000 evrov, nato pa na kompromisnih 30.000 evrov, bo ta očitno ostal na sedanjih 50.000 evrih, poroča Dnevnik. Odločitev za ohranitev obstoječega praga prihaja po tehtnem premisleku in nasprotovanju znotraj vladnih struktur, kjer naj bi po navajanju Dnevnika ključno vlogo odigralo finančno ministrstvo pod vodstvom Klemna Boštjančiča.
V koalicijski pogodbi aktualne vlade je bil med drugim zapisan cilj posodobitve instrumentov za odvzem premoženja nezakonitega izvora z namenom povečanja njihove učinkovitosti. Zakon, ki je začel veljati maja 2012, omogoča tožilstvu, da v predkazenskem ali kazenskem postopku začne finančno preiskavo, če obstaja sum, da osumljenec razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora v vrednosti nad 50.000 evrov. V praksi se je izkazalo, da je ta prag relativno visok, zlasti v primerjavi z nekaterimi drugimi državami z višjim BDP-jem, kar je spodbudilo pravosodno ministrstvo, da septembra lani predlaga znižanje na 10.000 evrov. A ta predlog je naletel na odpor.
Nasprotovanje
Po poročanju Dnevnika je znižanju praga nasprotovalo celo vrhovno državno tožilstvo, ki je opozorilo, da bi preveč drastično znižanje lahko preobremenilo sistem s prevelikim številom preiskav. Namesto tega so predlagali kompromisno rešitev – prag 30.000 evrov –, ki bi po njihovem mnenju omogočal uravnotežen pristop med učinkovitostjo zakona in realnostjo izvedbe postopkov. Vendar tudi ta ideja ni preživela medresorskega usklajevanja.
Finančna uprava (Furs) in finančno ministrstvo sta namreč izrazila pomisleke, da bi nižji prag prinesel več preiskav, a manj učinkovitosti pri pobiranju premoženja. Po poročanju Dnevnika je Furs poudaril, da bi se viri lahko nesorazmerno porabljali za manjše primere, kar bi lahko ogrozilo celovito kriminalitetno politiko.
Odločilna beseda
Finančno ministrstvo, ki ga vodi Klemen Boštjančič, je imelo v tej razpravi odločilno besedo. Po poročanju Dnevnika je ministrstvo nasprotovalo znižanju praga z argumentom, da bi povečano število finančnih preiskav zahtevalo več sredstev in dodatne zaposlitve, kar naj ne bi bilo vzdržno. Namesto tega so zagovarjali stališče, da je učinkovitost zakona odvisna od višine pobranega premoženja in hitrosti postopkov, ne pa od števila sproženih preiskav. Tako je novela, ki jo vlada obravnava danes, obdržala prvotni prag pri 50.000 evrih, kar je razočaranje za tiste, ki so pričakovali bolj odločen korak k modernizaciji sistema.
Statistika kaže, da je zakon v praksi doslej prinesel omejene rezultate. Od maja 2012 do konca leta 2023 je bilo po podatkih specializiranega državnega tožilstva odrejenih 73 finančnih preiskav zoper 212 fizičnih in 90 pravnih oseb. Vloženo je bilo 43 tožb v skupni vrednosti 36,5 milijona evrov, pravnomočno pa je bilo odvzetega le 1,95 milijona evrov premoženja. Podatki kažejo, da je sistem neučinkovit, saj je bila skupna vrednost začasno zavarovanega premoženja konec leta 2023 ocenjena na skoraj 291 milijonov evrov, a se velik del tega ni pretvoril v pravnomočne odvzeme. Kritiki opozarjajo, da visok prag otežuje delo tožilstva, a finančno ministrstvo očitno meni, da bi znižanje prineslo več težav kot koristi.
Portal24; Foto: Vlada RS Flickr
