Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj se je v Ljubljani sestal s predstavniki pobude Skupaj za šole, ki so ministru predali zbrane podpise podpore in predstavili svoje ključne zahteve. Te se nanašajo na tri glavna področja: višja finančna sredstva za javno šolstvo, povečanje števila učiteljev in drugih strokovnih delavcev ter zmanjšanje birokracije v šolskem sistemu.
Minister je ob tej priložnosti predstavil vrsto ukrepov, ki jih je ministrstvo že sprejelo za zmanjšanje primanjkljaja učiteljev. Poudaril je predvsem razpis štipendij za študente pedagoških programov, namenjenih spodbujanju mladih k izbiri učiteljskega poklica.
Letos je število razpisanih štipendij naraslo z 100 na 200, največji poudarek pa je na področjih, kjer primanjkljaj najbolj občutijo – matematika, naravoslovje, tehnika, računalništvo in delo z otroki s posebnimi potrebami.
Ministrstvo poleg tega sofinancira študijske programe za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe in krije šolnine za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev. Od leta 2019 je bilo za te namene namenjenih že približno 1,16 milijona evrov. Minister je izpostavil še pomen zagotavljanja stanovanjskih rešitev za učitelje začetnike, pri čemer nekatere občine že izvajajo prednostno dodeljevanje neprofitnih stanovanj, kar spodbuja tudi ministrstvo.
Med ukrepi, ki so že v veljavi, je tudi možnost dopolnilnega dela pri istem delodajalcu do največ ene petine delovnega časa za obdobje enega leta. Po besedah ministra gre za začasno rešitev, ki lahko vsaj deloma olajša trenutne kadrovske primanjkljaje.
Več sredstev za šolstvo iz proračuna
Veliko razprave je bilo namenjene tudi financiranju javnega šolstva. Minister je predstavil spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerimi se določa višina sredstev za razvoj in investicije v izobraževanju. Po predlogu novele bo obseg teh sredstev vezan na delež bruto domačega proizvoda (BDP), in sicer v višini 0,5 odstotka.
Sredstva bodo namenjena financiranju razvojnih programov in projektov ter investicij v izobraževalno infrastrukturo. Postopno povečanje sredstev se bo začelo izvajati 1. januarja 2027, in sicer vsako leto za povprečno 0,025 odstotne točke BDP, dokler ne bo dosežena ciljna vrednost. Minister je ob tem poudaril, da bo takšna rešitev dolgoročno zapolnila vrzel, ki se je v preteklih desetletjih nabrala na področju vlaganj v šolstvo.
Ena od zahtev pobude Skupaj za šole je tudi zmanjšanje administrativnih bremen, s katerimi se soočajo učitelji in ravnatelji. Minister je pojasnil, da digitalizacija na številnih področjih že poteka in da ministrstvo načrtuje dodatne ukrepe, ki bodo še bolj poenostavili delo v šolah. Poudaril je, da je zmanjševanje birokracije nujno za izboljšanje delovnih pogojev učiteljev in da bodo aktivnosti na tem področju pospešene v prihodnjih letih.
Na koncu sestanka so se sogovorniki strinjali, da je bil pogovor konstruktiven. Dogovorili so se, da se bodo ponovno sestali v prihodnjih mesecih, ko bodo med drugim odprli vprašanje zagotavljanja učbenikov in delovnih zvezkov za osnovne in srednje šole. Predstavniki pobude so poudarili, da pričakujejo resne premike pri vseh treh ključnih zahtevah, minister pa je zagotovil, da bodo spremembe postopno vpeljane v praksi.
Foto: Matija Sušnik DZ/fotografija je simbolna
