Slovenija podpira evropsko državljansko pobudo “My Voice, My Choice”, ki je z več kot 1,12 milijona veljavnih izjav o podpori presegla zahtevan prag in bila septembra lani predložena Evropski komisiji. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je ob tem poudaril, da gre za temeljno demokratično vprašanje razmerja med državo in posameznico pri odločanju o telesni avtonomiji.
Minister je izpostavil, da je pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok v Sloveniji ustavno varovana že več desetletij in predstavlja eno temeljnih vrednot demokratične ureditve. „V Sloveniji je pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok ustavno varovana. Leta 1974 je bila prvič zapisana na ustavni ravni, leta 1991 pa vnovič potrjena v 55. členu Ustave Republike Slovenije. Reproduktivna svoboda je tako umeščena med temeljne ustavne vrednote, ki opredeljujejo našo demokratično ureditev in razumevanje človekovega dostojanstva. To je zgodovinska in politična odločitev, zaveza, da je telesna avtonomija neločljivo povezana s človeškim dostojanstvom,“ je poudaril Mesec.
Ob tem je opozoril, da formalna ustavna zaščita sama po sebi ne zagotavlja dejanskega uresničevanja pravic. Po njegovih besedah se pravice redkeje odpravljajo neposredno, pogosteje pa postopoma slabijo z omejevanjem dostopa, stroški in razgradnjo javnih storitev. „Ustava lahko nekaj zagotavlja, toda brez javnega sistema, ki to omogoča v praksi, pravica postane tržna dobrina. Ko je dostop do splava vezan na ekonomske zmožnosti ali geografske okoliščine, svoboda postane odvisna od kupne moči. Pravica ostane zapisana, v praksi pa ni več enaka za vse,“ je izpostavil.
Mesec je posebej poudaril pomen socialne države in vloge javnega zdravstvenega sistema pri zagotavljanju enakosti. „Ravno zato morajo biti reproduktivne pravice zasidrane v socialni državi. V Sloveniji je dostop do splava integriran v javni zdravstveni sistem. Zagotovljen je kot javna storitev, ne kot tržna ponudba. Avtonomija nikoli ne sme biti prepuščena trgu,“ je dejal.
V nadaljevanju je opozoril tudi na širši družbeni kontekst, v katerem se po njegovih besedah pravice vse pogosteje postavljajo pod vprašaj. „Živimo v času algoritmov in vzpona populizma. Digitalna omrežja nagrajujejo senzacionalizem in kompleksna vprašanja spreminjajo v slogane, ki v družbi krepijo strah. Pravice, ki so bile še nedavno široko sprejete, postanejo predmet političnih obračunavanj,“ je dejal in dodal, da se svoboščine ne spodkopavajo le z zakonodajo, temveč tudi z dezinformacijami in polarizacijo.
Minister je izpostavil, da dostop do varnega in zakonitega splava ni zgolj zdravstveno, temveč tudi družbeno vprašanje, povezano z enakostjo in dostojanstvom. „Kadar je dostop do varnega in zakonitega splava omejen, bodisi neposredno z zakonom, posredno s stroški ali kulturno s stigmo, posledice vedno nosijo ženske. Njihovo zdravje, njihova ekonomska varnost in njihovo dostojanstvo. Dostop do legalnega splava je pogoj za enakost,“ je poudaril.
Ob tem je Mesec izpostavil tudi evropsko razsežnost pobude. Po njegovih besedah Evropska unija, če želi ostati zvesta svoji zavezi svobodi, ne more dopuščati, da so temeljne pravice odvisne od geografije ali ekonomskega položaja. „Svoboda, ki velja le ponekod, ni skupna evropska vrednota. To ne pomeni poseganja v nacionalne ureditve, temveč zagotavljanje, da temeljne pravice niso odvisne od kraja bivanja ali kupne moči,“ je dodal.
Stališče Slovenije je po ministrovih besedah jasno. „Vloga države ni nadzorovati avtonomije žensk, niti je prepuščati tržnim silam ali političnim razpoloženjem. Vloga države je, da jo varuje, javno, enako in za vse ženske. Pravice, zapisane v ustavi in zakonodaji, morajo biti tudi uresničljive,“ je poudaril Mesec in dodal, da mora to postati tudi skupna odgovornost Evropske unije.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
