Minister za delo Luka Mesec je na posvetu s socialnimi partnerji napovedal, da bo vztrajal pri dvigu minimalne plače na 1000 evrov neto. Kot je poudaril, mora minimalna plača presegati prag tveganja revščine, ki trenutno znaša 981 evrov. „Ne morem si predstavljati, da bi končal mandat s tem, da bi minimalna plača ostala pod pragom tveganja revščine,“ je dejal in dodal, da to po njegovem pomeni izkoriščanje delavca, ki dela polni delovni čas.
Po njegovih besedah je predlog utemeljen na minimalnih življenjskih stroških in socialnih kazalnikih. Ob tem je izpostavil tudi povezavo med plačilom in produktivnostjo: „Produktiven je tisti zaposleni, ki je motiviran za delo, motiviran pa je tisti, ki je dostojno plačan.“
Mesec je zavrnil trditve, da bi se strošek delodajalca povečal za 16 odstotkov. Pojasnil je, da se bo bruto plača zvišala za 15,97 odstotka, strošek delodajalca pa za 11,3 odstotka, saj se prispevki ne obračunavajo od celotne minimalne plače, temveč od 60 odstotkov povprečne plače. Opozoril je tudi na evropsko direktivo, po kateri mora biti minimalna plača postavljena med 50 in 60 odstotkov povprečne plače.
Končno odločitev naj bi minister sprejel do konca januarja, pred tem pa se namerava o predlogu pogovoriti še s koalicijskimi partnerji.
Delodajalci: dvig presega realna gibanja stroškov
Delodajalske organizacije predlogu nasprotujejo. Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je poudaril, da podpirajo letno usklajevanje minimalne plače z inflacijo, ne pa dodatnih skokovitih dvigov. Po njegovih besedah so minimalni življenjski stroški v zadnjih 3 letih zrasli za 18,1 odstotka, inflacija za okoli 17,5 odstotka, minimalna plača pa za 18,9 odstotka. „To potrjuje, da je bila minimalna plača v tem obdobju že realno usklajena,“ je dejal.
Opozoril je tudi, da gospodarske razmere v letu 2026 niso ugodne in da bi bilo treba pri odločanju upoštevati širši gospodarski kontekst.
Gospodarstvo opozarja na politično dimenzijo razprave
Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog Mitja Gorenšček je ocenil, da se vprašanje minimalne plače znova odpira v političnem času. Dejal je, da bi zaposleni lahko dosegli 1000 evrov neto že prej, če ne bi bile spremenjene nekatere davčne in prispevne ureditve. Po njegovih besedah si je vlada s spremembami zakonodaje ustvarila „prostor za politično kampanjo“.
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je opozoril na dodatne obremenitve neto plač, med njimi obvezni zdravstveni prispevek in prispevek za dolgotrajno oskrbo. „Gospodarstvo se v celotni Evropi močno ohlaja, zato bi morali razmišljati o spodbudah, ne o dodatnih obremenitvah,“ je poudaril.
Delodajalci ob tem opozarjajo tudi na verižne učinke dviga minimalne plače na druge plačne razrede.
Sindikati: pod pragom revščine ne sme biti zaposlenih
V sindikatih predlog podpirajo. Generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Martina Vuk je poudarila, da je minimalna plača zakonsko določen minimum za dostojno delo. „Tisti, ki cel mesec dela polni delovni čas, mora za svoje delo dobiti vsaj približno ustrezno in dostojno plačilo,“ je dejala.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je opozoril, da predlagani znesek presega prag tveganja revščine, kar se sindikatom zdi nujno. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko pa je izpostavil, da v Sloveniji 267.000 ljudi živi pod pragom revščine, med njimi tudi zaposleni s polnim delovnim časom. „Minimalna plača nikoli ne sme biti ekonomska kategorija, temveč zakonski minimum, pod katerim država priznava revščino,“ je dejal.
Sindikati pričakujejo tudi pogostejše izračune minimalnih življenjskih stroškov, saj se cene po njihovih navedbah spreminjajo hitreje, kot predvideva obstoječi zakonski okvir.
Zakonski okvir in izhodišča za izračun
Po veljavni zakonodaji minister vsako leto januarja določi nov znesek minimalne plače. Ta mora znašati med 120 in 140 odstotki minimalnih življenjskih stroškov, ki se po zakonu izračunajo najmanj vsakih 6 let, vsako leto pa se minimalna plača dodatno uskladi z inflacijo. Upoštevajo se lahko tudi gibanje plač, zaposlenosti in gospodarska rast.
Zadnji izračun minimalnih življenjskih stroškov je pokazal dvig za 124 evrov glede na leto 2022, na 791 evrov, kar je bilo izhodišče za letošnji predlog ministrstva.
