Dve leti po uničujočih poplavah, ki so Slovenijo prizadele 4. avgusta 2023, je ministrstvo za naravne vire in prostor skupaj z Direkcijo RS za vode predstavilo dosežke in prihodnje načrte za celovito sanacijo ter prilagoditve na podnebne spremembe. Na novinarski konferenci so sodelovali minister Jože Novak, državna sekretarja Lidija Kegljevič Zagorc in mag. Miran Gajšek, vodja Urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč Ervin Vivoda, generalna direktorica Direktorata za vode Lidija Globevnik in v. d. direktorja Direkcije RS za vode Urška Hočevar.
Minister Jože Novak je v uvodu poudaril, da je bila poplava 4. avgusta 2023 najhujša ujma v zgodovini Slovenije, ki pa je hkrati razkrila solidarnost in sposobnost države, da deluje hitro in povezano: „Najhujša ujma, ki je 4. avgusta 2023 prizadela Slovenijo nas je zaznamovala, a tudi pokazala, da znamo, ko je najtežje, stopiti skupaj.“
Kot je poudaril vodja urada Ervin Vivoda, je bilo prebivalcem izplačanih „35,7 milijona evrov za obnovo stanovanj in domov“, pri čemer je bilo pomoč deležnih več kot 7.350 posameznikov. Poleg tega je bilo „65 milijonov izrednih denarnih pomoči izplačanih ljudem“, pri čemer je v obravnavi več kot 5.000 vlog fizičnih oseb in podjetij za obnovo stavb.
Občine so v okviru predplačil prejele „218 milijonov evrov“, s čimer so se lahko takoj lotile obnove lokalne infrastrukture. Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih sodeluje pri izvedbi nadomestnih gradenj, celoten sistem pa je po besedah Kegljevič Zagorc zasnovan tako, da omogoča hitro ukrepanje, ne glede na to, kateri naravni dogodek je povzročil škodo: „Za prizadete ni pomembno, v katerem dogodku jim škoda nastane. To nam omogoča tudi možnost dajanja predplačil občinam.“
Največji obnovitveni program v zgodovini
Minister Novak je izpostavil, da se sanacija izvaja v okviru petletnega programa, katerega vrednost znaša 2,3 milijarde evrov: „Takoj po sprejemu sanacijskega programa na vladi se je začela petletna sanacija, s katero morajo biti vse rešitve trajne in odporne na podnebne spremembe.“ Samo na vodotokih bo za obnovo namenjenih 1,3 milijarde evrov, 800 milijonov za občinsko infrastrukturo in dodatnih 200 milijonov za druge ukrepe.
Do danes je bilo, kot je dejala Urška Hočevar, „zaključenih več kot 430 delovišč na vodotokih“, aktivna sanacija pa poteka na več kot 300 lokacijah po Sloveniji. Pri tem sodeluje Direkcija RS za vode, ki je po začetnih težavah hitro okrepila zmogljivosti: „Najintenzivnejše je bilo delo na štirih povodjih: Mura, Drava z Mežo in Mislinjo, Savinja ter na Savi s Kamniško Bistrico in Soro.“
Vlaganja v vodno infrastrukturo in nova prostorska ureditev
Za vzdrževanje vodotokov je bilo lani porabljenih 48 milijonov evrov, letos pa se izvaja vzdrževanje v višini 52 milijonov evrov. V teku je „25 projektov iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost in 5 kohezijskih projektov“, ki se sofinancirajo z evropskimi sredstvi. Skupna vrednost investicij, ki naj bi po podatkih ministrstva znižale poplavno ogroženost za skoraj 140 tisoč prebivalcev, znaša 370 milijonov evrov.
Ministrstvo in direkcija pa ne prenavljata zgolj infrastrukture – potekajo tudi obsežne organizacijske spremembe. „Ustanovili smo Urad za zmanjševanje posledic naravnih nesreč ter reorganizirali Direktorat za vode in Direkcijo RS za vode in jih kadrovsko okrepili“, je povedala Lidija Kegljevič Zagorc.
Ob tem poteka tudi prostorsko prilagajanje. Državni sekretar mag. Miran Gajšek je poudaril: „Sprejetih je že 17 novih prostorskih aktov, ki so bili sprejeti prej kot v 12 mesecih, kar je rekordno hitro.“ Ti zagotavljajo do 126 parcel za gradnjo nadomestnih objektov. V celoti je prostorsko načrtovanje urejeno že v desetih občinah.
Sistematično reševanje plazov in prihodnja zaščita
Posebna pozornost je namenjena tudi sanaciji plazov. Trenutno teče „6 projektov sanacije plazov velikega obsega v skupni vrednosti 25 milijonov evrov“, dodatno pa se prek občin ureja več kot 100 plazov. Kot je pojasnila Zagorc, je dogodek 4. avgusta razkril sistemske vrzeli na tem področju, zato so uvedli „monitoring plazov, platformo za spremljanje in sistem določanja ogroženosti zaradi plazov“.
Tudi generalna direktorica direktorata za vode dr. Lidija Globevnik poudarja dolgoročen pristop: „Zavedamo se, da smo med najbolj poplavno ogroženimi državami v EU. Vlaganja v sektor bodo morala biti konstantna in zadostna tudi v prihodnje.“ Pri tem bodo ključno vlogo imeli „prognostični modeli, hidrološki digitalni dvojčki in satelitska tehnologija“, s pomočjo katerih bodo izboljšali napovedovanje poplav in informiranje prebivalcev.
Do konca leta 2026 bodo „za vso Slovenijo pripravljeni podatki o višinah poplavne vode in območjih poplavljanja“, ki bodo ključni za načrtovanje gradnje poplavno odpornih objektov. „Če bodo stavbe poplavno odporne, bodo lahko bile zgrajene tudi na obstoječih stavbnih zemljiščih,“ je dodala Globevnik.
Direkcija RS za vode vse ukrepe na vodotokih izvaja v okviru tako imenovanih sistemsko povezanih ukrepov (SPU), ki temeljijo na hidroloških študijah, podatkih iz preteklih poplav ter načelih celovitega upravljanja voda. „To pomeni, da je treba usklajevati ukrepe tako iz naslova že izvedenih izrednih ukrepov, sanacije in investicij,“ so poudarili na ministrstvu.
Dve leti po katastrofalnih poplavah tako Slovenija vstopa v obdobje okrepljene odpornosti na podnebne spremembe, s sistemskimi rešitvami, okrepljeno infrastrukturo in jasnimi cilji za prihodnost. Kot je sklenil minister Novak: „Skupaj z občinami, direkcijo in ostalimi deležniki smo premikali meje mogočega – kar dokazujejo rezultati na terenu.“
Foto: Urad vlade za komuniciranje/GOV.si
