Državni zbor je sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora ter Gradbenega zakona. Ministrstvo za naravne vire in prostor poudarja, da spremembe odgovarjajo na praktične izzive, s katerimi se ljudje srečujejo v postopkih urejanja prostora in gradnje.
„Spremembe prinašajo jasnejša pravila, krajše in preglednejše postopke ter večjo pravno varnost pri gradnji. Obenem se krepi strokovna odgovornost in nadzor, da bi preprečili škodljive posege v prostor. Gre za zakonodajo, ki izhaja iz prakse in konkretnih potreb, zato ni le načelna, ampak tudi uporabna in izvedljiva,“ so sporočili z ministrstva.
Ena osrednjih sprememb Gradbenega zakona je pospešitev izdaje gradbenih dovoljenj. Postopki bodo morali biti zaključeni v največ 60 dneh. Mnenjedajalci bodo morali mnenje podati v 30 dneh, z dodatnim 15-dnevnim varovalnim rokom. Če mnenja ne bodo podali, se bo štelo, da je dano.
Za lastnike obstoječih stavb so predvidene poenostavitve, saj pri manjših spremembah, kot so strehe, balkoni ali napušči, ne bo več treba znova pridobivati pravice graditi. Objekti v javnem interesu bodo obravnavani prednostno, med gradnjo pa bodo dovoljena manjša odstopanja od dokumentacije brez novega dovoljenja.
Pomembna novost je posodobitev postopkov legalizacije. Zakon določa, da se lahko objekti, zgrajeni pred novembrom 2017, legalizirajo do konca leta 2030, ob predložitvi posnetka stanja in plačilu prispevka za degradacijo prostora. Za objekte, starejše od leta 1968 oziroma zgrajene do leta 1995, kjer gradbenih dovoljenj ni mogoče več pridobiti, se uvajajo posebne domneve o njihovi zakonitosti.
„Ne splača se graditi na črno. Za objekte, zgrajene po letu 2017, legalizacija ni mogoča. Cilj sprememb je pravna varnost lastnikov stavb in hkrati zaščita prostora pred nadaljnjo stihijsko gradnjo,“ poudarjajo na ministrstvu.
Jasnejša pravila pri prostorskem načrtovanju
Spremembe Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3C) prinašajo krajše postopke prostorskega načrtovanja. Rok za izdajo mnenj je določen na 30 dni, smernice načrtovalcev pa se bodo obvezno vpisovale v Prostorski informacijski sistem (PIS).
Mnenjedajalci bodo svoje mnenje podali hkrati in samo enkrat, usklajevanje pa bo potekalo prek medresorske delovne skupine pod vodstvom ministra. Po napovedih ministrstva bo mogoče državne in občinske prostorske načrte pripraviti v roku enega do dveh let, medtem ko bodo ciljane spremembe občinskih načrtov do 5000 kvadratnih metrov zaključene v pol leta do enega leta.
Posebno poudarjajo možnost lokacijske preveritve za občinske podrobne načrte, ki naj bi se izvedla v treh do šestih mesecih. Spremembe zakonodaje prinašajo tudi poenostavitve za protipotresne sanacije, gradnjo dvigal in dostopov za gibalno ovirane osebe, kjer sprememba občinskega načrta ne bo potrebna.
Komunalni prispevek in oprostitve
Novela prinaša tudi novosti glede komunalnega prispevka. Ta se ne bo odmerjal za pomožne enostavne objekte, občine pa bodo lahko odločale, ali ga zaračunajo za druge enostavne objekte z lastnimi priključki na komunalno opremo.
Občine bodo imele možnost oprostitve plačila komunalnega prispevka za javna najemna stanovanja, gasilske objekte ter objekte za zaščito in reševanje. Plačilo bo obvezno pred izdajo gradbenega dovoljenja ali pa bo mogoče skleniti pogodbo o komunalnem opremljanju.
Za popolnoma opremljena stavbna zemljišča, kjer je mogoče takoj izdati gradbeno dovoljenje, bo obvezno plačilo posebne takse, ki jo morajo občine uvesti do konca leta 2027.
Minister Jože Novak je ob predstavitvi poudaril, da so noveli naslovili ključne pomanjkljivosti sistema. „V prihodnjem mandatu bi bilo smiselno oba zakona znova združiti v enoten pravni okvir,“ je dejal.
Spremembe bodo začele veljati po objavi v Uradnem listu, ministrstvo pa napoveduje tudi pripravo podzakonskih aktov za njihovo izvedbo.
Foto: Pixabay
