Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić se je v torek udeležila 8. poljedelskega posveta v okviru Lombergarjevih dnevov 2025, ki jih organizira Kmetijsko gozdarski zavod Maribor. Dogodek tradicionalno povezuje raziskovalce, svetovalce in pridelovalce iz vinogradniškega, poljedelskega in sadjarskega sektorja, letos pa je v ospredje postavil sodobne pristope k pridelavi poljščin..
Na ministrstvu poudarjajo, da je poljedelstvo temelj slovenske prehranske verige in eden ključnih sektorjev za krepitev samooskrbe. V nagovoru je ministrica izpostavila pomen stabilne domače proizvodnje ter dejavnike, ki vplivajo na njeno odpornost. „Ob negotovostih globalnih trgov in vse pogostejših podnebnih izzivih je jasno, da je krepitev domače pridelave strateška naloga. Slovenija ima znanje, tradicijo in potencial, zato mora okrepiti stopnjo samooskrbe tam, kjer so naši temelji najmočnejši,“ je poudarila.
Na ministrstvu dodajajo, da je za stabilno prehransko verigo nujno več povezovanja, več preglednosti in bolj usklajeno načrtovanje. Takšen pristop je po njihovih navedbah ključen za pošteno porazdelitev vrednosti med deležniki, pa tudi za večjo trdoživost celotnega sistema. Povezovanje med samimi kmeti, izmenjava znanja in skupni projekti ostajajo pomemben del prizadevanj za krepitev sektorja.
MKGP poudarja tudi širši pomen kupovanja lokalno pridelane hrane, pri čemer je ministrica izpostavila, da ima takšna odločitev večplastne učinke. „To ni le ekonomska odločitev, temveč odločitev v podporo podeželju, krajini in domači proizvodnji. Ko izberemo slovensko, prispevamo k manjšemu okoljskemu odtisu, ohranjamo delovna mesta in podpiramo kakovost, ki je lahko le rezultat domačega znanja in dela. Zato bomo še naprej krepili pobude, ki spodbujajo prepoznavnost domače hrane, ter vzpostavljali pogoje za več domačih pridelkov v javnih ustanovah,“ je navedla.
Podnebni izzivi in prilagoditve kmetijskega sektorja
Na ministrstvu poudarjajo, da se poljedelski sektor sooča s pritiskom podnebnih sprememb, ki terja prilagoditve v pridelovalnih praksah. Pridelovalci se po njihovih besedah vse pogosteje odločajo za izboljšane namakalne sisteme, nove tehnologije in rešitve, ki zmanjšujejo tveganja v proizvodnji. MKGP bo zato nadaljevalo z ukrepi za obvladovanje vremenskih in tržnih negotovosti ter spodbujalo pridelavo, ki ostaja trajnostna in hkrati gospodarsko vzdržna.
Ministrica je v nagovoru izpostavila tudi ključne usmeritve, ki bodo v prihodnjih letih oblikovale podporo sektorju. „Naloga, ki je pred nami, je jasna: povečati stopnjo samooskrbe na ključnih področjih – pri žitih, krmi, oljnicah in beljakovinskih rastlinah. Za to pa potrebujemo tehnološki razvoj, vlaganje v znanje, odpornejše pridelovalne sisteme in projekte, ki povezujejo sektor in ga delajo močnejšega,“ je poudarila.
Nadaljevanje strokovnih posvetov v okviru Lombergarjevih dnevov
Osrednja tema letošnjega zelenjadarskega posveta so biostimulatorji v sodobni pridelavi poljščin in njihova vloga pri izboljšanju rasti, odpornosti rastlin in povečevanju pridelka. Predstavljeni bodo primeri dobrih praks iz Slovenije in tujine ter tehnološke rešitve, ki omogočajo učinkovitejšo rabo virov. Namen posveta je spodbuditi tesnejše sodelovanje med raziskovalnimi in svetovalnimi ustanovami ter pridelovalci, s ciljem hitrejšega uvajanja inovacij v prakso.
V sklopu Lombergarjevih dnevov bo jutri na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah potekal 17. vinogradniški posvet, namenjen izzivom prilagajanja vinogradništva na podnebne spremembe. Poseben poudarek bo na širjenju zlate trsne rumenice in pogostih neurjih s točo.
Strokovnjaki bodo predstavili tudi rešitve sodobne enologije za ohranjanje kakovosti grozdja in konsistentnosti vinskih slogov. Lombergarjevi dnevi se bodo sklenili v četrtek, 4. decembra, z 20. sadjarskim posvetom, posvečenim prilagajanju sadjarstva vremenskim stresnim pogojem in preizkušanju novih sort jabolk na Sadjarskem centru Gačnik.
Foto: MKGP
