Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić se je včeraj udeležila regijskega srečanja Slovenskega podeželskega parlamenta, namenjenega Primorsko-notranjski ter Obalno-kraški regiji. Srečanje, ki predstavlja enega od devetih tovrstnih dogodkov po državi, je del pripravljalnega procesa na 6. Slovenski podeželski parlament, ki bo junija 2026.
Slovenski podeželski parlament temelji na modelu, ki se je pred 35 leti razvil na Švedskem in se je razširil v 17 evropskih držav. V Sloveniji poteka od leta 2011 kot prostor rednega dialoga med javnim sektorjem, lokalnim gospodarstvom in civilno družbo. Dogodek na terenu organizira Društvo za razvoj slovenskega podeželja skupaj z lokalnimi akcijskimi skupinami ter drugimi partnerji, ki dejavno oblikujejo razvojne pobude v lokalnih okoljih.
Ministrica je v nagovoru poudarila pomen vključevanja lokalnih skupnosti: „Namen podeželskih parlamentov je krepiti glas podeželskih skupnosti ter omogočiti prebivalcem, da izrazijo svojo vlogo pri reševanju izzivov lokalnega okolja. Lokalne akcijske skupine v Sloveniji predstavljajo podeželske mreže, ki povezujejo javni, gospodarski in zasebni sektor ter s svojimi strategijami lokalnega razvoja naslavljajo potrebe okolja.“
Udeleženci srečanja so osrednje izzive podeželja obravnavali v štirih vsebinskih sklopih. Razprave so se dotaknile konfliktov rabe prostora, dostopnosti ključnih storitev, stanovanjske in demografske slike ter vprašanja ohranjanja kulturne dediščine. Predlogi in izpostavljene težave, zbrane na vseh devetih regijskih srečanjih, bodo služili kot podlaga za oblikovanje vsebin nacionalnega podeželskega parlamenta prihodnje leto.
Pri delu lokalnih akcijskih skupin ostaja pomemben instrument intervencija IRP25 v Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027. Ta omogoča razvoj nekmetijskih dejavnosti, kot so biogospodarstvo, ohranjanje kulturne dediščine in različne dopolnilne dejavnosti na kmetijah, tudi turizem. Upravičeni so stroški gradnje, energetske prenove in nakupa opreme, podpora pa znaša med 30 in 50 odstotki vrednosti naložbe. Gre za shemo »de minimis«, ki dovoljuje do 300 tisoč evrov pomoči v obdobju treh let. Za izvajanje IRP25 je namenjenih 8 milijonov evrov.
Na ministrstvu hkrati poteka priprava razvojnega dokumenta Naše kmetijstvo in hrana 2040. Vanj vključujejo širok krog deležnikov, med njimi tudi predstavnike Društva za razvoj slovenskega podeželja. Vizija izpostavlja iskanje ravnotežja med ekonomskimi, okoljskimi in družbenimi cilji trajnostne pridelave in porabe hrane ter poudarja, da mora razvoj podeželja temeljiti na pristopih, ki vključujejo celotno skupnost.
[Foto: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]
