Zunanji ministri držav članic Evropske unije so se danes v Bruslju sestali na rednem zasedanju, kjer je ena izmed osrednjih tem postalo vprašanje odnosa EU do Izraela. Razprava se je osredotočila na kršenje pridružitvenega sporazuma s strani Izraela zaradi ravnanja v Gazi, a enotne odločitve glede konkretnih ukrepov najverjetneje ne bo.
Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je ob začetku zasedanja predstavila pregled možnih ukrepov, potem ko je več članic, med njimi Slovenija, zahtevalo odziv Unije na domnevne kršitve 2. člena pridružitvenega sporazuma, ki zavezuje k spoštovanju človekovih pravic. Kot poroča Radio Prvi, naj bi analiza notranjih služb Unije potrdila, da izraelske dejavnosti v Gazi pomenijo kršitev omenjenega določila.
Seznam možnih ukrepov, ki jih je Kallas že pred zasedanjem razposlala državam članicam, vključuje tudi možnost prekinitve sodelovanja z Izraelom. Vendar političnega soglasja za takšen korak ni. Za prekinitev celotnega sporazuma bi bilo namreč potrebno soglasje vseh držav članic, kar je ob izrazito razdeljenih stališčih do izraelske politike malo verjetno.
Lažje bi bilo doseči delno ukrepanje – na primer prekinitev zgolj trgovinskega dela sporazuma –, saj bi za to zadostovala kvalificirana večina. A tudi ta možnost ostaja negotova. Nekatere članice pa lahko že samostojno ukrepajo, denimo z uvedbo embarga na izdelke iz nezakonitih izraelskih naselbin.
Kallas je ob prihodu na srečanje poudarila: »Za nas je trenutno ključno, da se izboljšajo razmere na terenu, saj so katastrofalne.« Ob tem je opozorila, da je bil z Izraelom dosežen dogovor o povečanju dobave humanitarne pomoči v Gazo, in da se že kažejo prvi učinki: odprtje določenih mejnih prehodov, večja oskrba z vodo in dostava pomoči.
»Vidimo prve pozitivne znake večjega števila tovornjakov in pomoči za ljudi v Gazi, vendar pa vemo, da to ni dovolj,« je dodala pred srečanjem ministrov EU in južnega sosedstva.
Izboljšave na terenu
Glede pričakovanj o razpletu razprave Kallas ni želela podajati napovedi. Poudarila je, da bodo morebitne odločitve o nadaljnjih korakih sprejele države članice, ki so se že na junijskem zasedanju osredotočile predvsem na humanitarno stanje v Gazi.
MMC RTV SLO poroča, da je tudi Evropska komisija minuli teden potrdila opazne izboljšave na terenu. Izrael naj bi odprl dodatni mejni prehod na severu Gaze, dovolil dostavo goriva in omogočil popravila vodovodnega sistema, kar je v petek izpostavil tiskovni predstavnik Komisije Anouar El Anouni. Kljub temu Kallas opozarja: »Vendar pa bo treba storiti še več, da se bo stanje na terenu resnično izboljšalo.«
Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je ob prihodu na zasedanje izrazila jasno podporo strožjemu odzivu Unije. »Ustaviti moramo to grozljivo vojno. Zato je stališče Slovenije zelo jasno. Evropska unija mora uporabiti vse možne ukrepe, ki jih ima, da bi preprečila nadaljevanje vojne, pobijanja civilistov,« je dejala.
Slovenija po besedah Fajon podpira vse ukrepe, ki so trenutno na mizi. Ob tem je priznala, da možnosti za soglasje niso velike: »A kolikor preštevam države, se mi zdi, da politične volje ne bo.«
Na vprašanje o napovedih premierja Roberta Goloba, da bi Slovenija lahko ukrepala skupaj z drugimi državami, če do enotnih sankcij na ravni EU ne pride, je ministrica odgovorila, da bo odločitev o nadaljnjih korakih sprejeta po razpletu današnjega zasedanja.
Kot eno izmed možnosti je omenila embargo na izvoz orožja v Izrael ter prepoved uvoza izdelkov iz nezakonitih naselbin. Ukrepi na ravni posameznih držav bi bili možni tudi brez soglasja celotne Unije.
Izraelski zunanji minister Gideon Sar, ki se je prav tako udeležil zasedanja, pa je že vnaprej izrazil prepričanje, da EU danes ne bo sprejela nobenega ukrepa proti njegovi državi.
Foto: Vlada Republike Slovenije
