Na Dunaju se je začelo 32. zasedanje ministrskega sveta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), na katerem je sodelovala podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.
Na ministrstvu poudarjajo, da slovenska delegacija tudi letos izpostavlja pomen organizacije kot enega ključnih varnostnih stebrov regije. Fajon je ob nastopu dejala: „Kljub številnim izzivom OVSE ostaja nenadomestljiv varnostni forum, ki za isto mizo povezuje 57 držav in tudi v kriznih časih ohranja dialog – ki je v diplomaciji nepogrešljiv.“
V nacionalni izjavi je ministrica izpostavila temeljna načela, na katerih deluje OVSE. Poudarjajo na ministrstvu, da se je Slovenija tudi tokrat osredotočila na spoštovanje suverenosti držav, človekovih pravic in vladavine prava. „
OVSE temelji na jasnih načelih – spoštovanju suverenosti, ozemeljske celovitosti, človekovih pravic in vladavine prava. Je resnično vključujoč varnostni forum, ki tudi v času globokih političnih napetosti in kljub velikim omejitvam, vključno z zahtevo po soglasju, ostaja nenadomestljiv,“ je dejala ministrica. Dodala je tudi poziv članicam, naj „delujejo v dobri veri in ne zlorabljajo organizacije zaradi lastnih interesov“.
Kot izpostavljajo na ministrstvu, je opozorila še na nujnost stabilnega vodstva in zanesljivega financiranja, ki omogočata delovanje organizacije. Posebno ostro je spregovorila o kršitvah Rusije, ki z agresijo na Ukrajino po njeni oceni ruši temeljne vrednote evropske varnostne arhitekture.
„Ruske rakete in droni še naprej napadajo ukrajinska mesta, uničujejo civilno in energetsko infrastrukturo ter terjajo življenja civilistov. Ženske in otroci nosijo izjemno težko breme te vojne, zato morajo ostati v središču mirovnih prizadevanj. Vojni zločini ne smejo ostati nekaznovani,“ je povedala ministrica. Ob tem je poudarila pomen institucij OVSE, med njimi Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), ki spremljajo razmere in ščitijo demokratične procese.
Vojna v Ukrajini in potreba po okrevanju, ki krepi odpornost
Kot so dodali na ministrstvu, je Fajon opozorila tudi na okoljsko škodo, ki jo povzroča vojna in ki bo po posledicah segla daleč preko ukrajinskih meja. „Uničevanje ekosistemov, onesnaževanje vodnih virov in ohromljeno kmetijstvo predstavljajo dolgoročne grožnje regionalni stabilnosti in posledično varnosti,“ je dejala.
Pred uradnim začetkom zasedanja je sodelovala na neformalni ministrski večerji na povabilo finske kolegice Eline Valtonen. Razprava je bila namenjena obnovi Ukrajine, pri čemer je Fajon poudarila, da Slovenija v obnovi ne vidi zgolj fizične rekonstrukcije.
„Podpiramo projekt opolnomočenja veteranov prek programov usposabljanja za razminiranje. Na ta način podpiramo družbeno reintegracijo in zaposlovanje veteranov ter hkrati povečujemo tehnične zmogljivosti Ukrajine za humanitarno razminiranje,“ je navedla kot primer dobrih praks.
Dogodki o ugrabljenih otrocih, ženskah v diplomaciji in Zahodnem Balkanu
Ob robu zasedanja bo ministrica sodelovala na dogodku o vrnitvi ugrabljenih in prisilno razseljenih ukrajinskih otrok ter otvorila razpravo o vlogi žensk kot graditeljic miru. „Veseli me, da so ženske junija 2025 vodile 37 odstotkov naših diplomatskih predstavništev v tujini. Tudi v prihodnje si bomo v okviru feministične zunanje politike prizadevali za večjo zastopanost žensk na najvišjih položajih,“ je poudarila v nagovoru.
Na Dunaju bo sodelovala tudi na srečanju skupine Prijatelji Zahodnega Balkana, ki ga gosti avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger. Tam bo izpostavila pomen širitvenega procesa EU za stabilnost regije. „Države regije niso zgolj kandidatke za članstvo v EU, temveč ključne partnerice pri gradnji varnejše in močnejše Evrope. Širitev ni zgolj politični proces, temveč naš skupni projekt za mir, blaginjo in napredek,“ je povedala ministrica.
Ministrstvo je napovedalo tudi več dvostranskih pogovorov s kolegicami in kolegi iz držav članic OVSE. OVSE ima za Slovenijo poseben pomen, saj je bila prva mednarodna organizacija, ki se ji je država pridružila po osamosvojitvi, 24. marca 1992.
Foto: STA_MZEZ_Gov.si
