Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je udeležila mednarodne konference ob 50. obletnici podpisa Helsinške sklepne listine, ki je potekala pod naslovom Helsinki +50: Spoštovanje dediščine, pripravljenost na prihodnost. Slovenska zunanja ministrica je sodelovala v razpravi o vlogi držav in civilne družbe pri ohranjanju miru, človekovih pravic in demokracije.
V nagovoru je ministrica izpostavila resnost trenutnih mednarodnih razmer. „Priča smo največjemu številu oboroženih konfliktov in civilnih žrtev v svetu po 2. svetovni vojni, svetovni red je v krizi, prevladuje pravilo moči, ne moč pravil. Države, civilna družba, mediji imamo skupno poslanstvo za mir in demokracijo, a vsak nosi svojo odgovornost za dejanja. Politiki moramo voditi načelno in z zgledom, če želimo biti kredibilni. Pri zagovarjanju vrednost miru, demokracije in človekovih pravic pa ne sme biti dvojnih meril. Nedopustno je, da v tem trenutku v Gazi otroci stradajo in umirajo,“ je poudarila.
Fajon je pohvalila Finsko kot predsedujočo Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), saj je sodelovanje s civilno družbo postavila v središče svojega programa.
„Civilna družba deluje kot bistveno vezivno tkivo med državljani in državo, ki ljudem omogoča, da se organizirajo, zagovarjajo in pozivajo tiste na oblasti k odgovornosti. Ko je civilna družba aktivna, obveščena in angažirana, je demokracija bolj verjetno odzivna, odgovorna in pravična,“ je pojasnila.
Kot je dejala, je v času razrasta dezinformacij in padca zaupanja v demokratične institucije nujno vlagati v krepitev družbene odpornosti. „Potrebujemo neodvisne institucije, pravosodje, medije. Moramo opolnomočiti civilno družbo, vključiti mlade, predvsem pa si bolje prisluhniti in se slišati.“
Varnostne razmere
Ob sklicevanju na aktualne varnostne razmere je opozorila na rusko agresijo na Ukrajino. „Danes, ko razmišljamo o tem zgodovinskem trenutku, tega ne počnemo v času miru, temveč v trenutku globoke krize v Evropi in mnogih drugih delih sveta. Ruska nenehna, neizzvana in neupravičena agresija proti Ukrajini je najhujši varnostni izziv od podpisa Helsinške sklepne listine in pretresa temelje evropske varnosti,“ je povedala. Ob tem je dodala, da gre za „sistematičen napad na človekove pravice in namerno erozijo demokracije v naši regiji, gre za napad na Helsinška načela, ki jih moramo na vsak način zaščititi in zagotoviti mir v Evropi.“
V razpravi so poleg slovenske ministrice sodelovali tudi nekdanja predsednica Parlamentarne skupščine OVSE Pia Kauma, ukrajinska dobitnica Nobelove nagrade za mir Oleksandra Matviichuk in drugi visoki predstavniki. Vsi so izpostavili pomen ohranjanja zavez, zapisanih v Helsinški sklepni listini, ter pomen mednarodnega prava in delujočih demokratičnih institucij.
Ministrica Fajon se je ob robu konference ločeno srečala s finsko zunanjo ministrico Elino Valtonen, generalnim sekretarjem OVSE Feridunom Sinirlioğlujem ter belorusko opozicijsko voditeljico Svetlano Tihanovsko.
Slovenija letos predseduje Ekonomsko-okoljskemu odboru OVSE in sodeluje v osrednji skupini za globalno priznanje pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja. V skladu s tem je na konferenci znova poudarila pomen trajnostnega razvoja in povezave med varnostjo, okoljem in človekovimi pravicami.
Konferenco je odprl predsednik Finske Alexander Stubb, udeležencem so se na daljavo pridružili tudi generalni sekretar ZN António Guterres, predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski ter visoki predstavnik ZN za človekove pravice Volker Türk.
Foto: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
