Podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je na Fakulteti za družbene vede nagovorila udeležence okrogle mize ob ponatisu poročila slovensko-italijanske kulturno-zgodovinske komisije. Ob tem je izpostavila pomen dokumenta, ki po njenih besedah pomembno prispeva k razumevanju zapletenih poglavij v zgodovini odnosov med državama in narodoma.
Kot je poudarila, poročilo temelji na večletnem sodelovanju raziskovalcev obeh držav. „Izsledki so plod večletnega skupnega strokovnega dela slovenskih in italijanskih raziskovalcev, ki so avtonomno in celovito proučevali vse vidike naših dvostranskih odnosov in prišli do skupnih zaključkov,“ je navedla.
Ministrica je ob tem spomnila, da je bilo poročilo v Sloveniji prvič objavljeno leta 2001, ob četrt stoletja pa je izšel tudi njegov ponatis. Opozorila je, da v Italiji dokument še vedno ni doživel prve uradne izdaje.
„Objektivno zgodovinopisje ni pomembno samo z vidika akademske integritete, temveč tudi z vidika ohranjanja družbene in mednarodne stabilnosti. Zgodovina, če z njo ravnamo odgovorno, poglablja razumevanje ter s tem ščiti in varuje mir,“ je poudarila. Po njenih besedah pa lahko zgodovina, če postane propagandno orodje, „utrdi predsodke, poglobi delitve in ponovno upraviči nasilje“.
Dobrososedski odnosi in varstvo slovenske manjšine
Ministrica je v nagovoru izpostavila tudi širši okvir odnosov med Slovenijo in Italijo. Kot je navedla, Slovenija v odnosih z Italijo vztraja pri razvoju dobrososedskega sodelovanja, hkrati pa ostaja pozorna na zaščito nacionalnih interesov ter pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Pri tem je opozorila na pomen čezmejnega sodelovanja in kulturnega povezovanja. „Veseli me, da so nekoč sporna obmejna območja postala prostor inovativnega povezovanja – Evropska prestolnica kulture 2025 Nove Gorice in Gorice je pokazala, da je s pogledom čez mejo in povezovanjem preko kulture mogoče uspešno izničiti marsikatero slepo pego medsebojnega nepoznavanja,“ je dejala.
Kot primer sodelovanja je izpostavila tudi projekt Pot miru, ki povezuje kraje ob nekdanji frontni črti prve svetovne vojne. „Projekt spominjanja Pot miru, ki je danes dolga 500 kilometrov in povezuje območje od Loga pod Mangartom do Trsta, prav tako utrjuje skupni prostor spomina in sodelovanja,“ je dodala.
Razprava o zgodovini in aktualnih vprašanjih manjšine
Po nagovoru je sledila okrogla miza, na kateri so sodelovali zgodovinarji, diplomati in akademiki, med njimi Nevenka Troha, Bogdan Benko, Ljubica Jelušič in Jernej Šček. Razpravo je vodil profesor Boštjan Udovič.
Pred začetkom dogodka si je ministrica skupaj z italijanskim veleposlanikom v Sloveniji Giuseppejem Cavagno ogledala tudi razstavo „Sosedske sorodnosti“ v Cankarjevem domu, ki predstavlja kulturne in zgodovinske povezave med obema narodoma.
Ob tem je odprla tudi vprašanje položaja slovenskega manjšinskega šolstva v Furlaniji-Julijski krajini. V pogovoru z italijanskim veleposlanikom je izpostavila zaskrbljenost zaradi predlogov o zmanjšanju števila ravnateljstev šol s slovenskim učnim jezikom.
„Vsakršni posegi v mrežo slovenskih šol v Italiji, ki bi pomenili njeno krčenje, so nedopustni. Vsi ukrepi na tem področju morajo biti skrbno pretehtani in usklajeni s slovensko manjšino,“ je opozorila ministrica.
Ob tem je poudarila, da slovenske šole v Italiji nimajo zgolj izobraževalne vloge. „Slovenske šole v Italiji so več kot izobraževalne ustanove – so tudi nosilke ključnih funkcij za ohranjanje jezika, kulture in skupnostnega življenja slovenske manjšine,“ je še izpostavila Fajonova.
