Monistrica Fajon v Bruslju ostro obsodila izraelske vojaške akcije in humanitarno krizo v Gazi
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je na zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve v Bruslju jasno izrazila stališče Slovenije glede dogajanja na Bližnjem vzhodu, zlasti v Gazi, kjer je obsodila izraelske vojaške akcije in humanitarno blokado.
Ob tem je pozvala Evropsko unijo k enotnemu in odločnemu ukrepanju. »Kot ljudje se moramo vprašati, kako dolgo bomo še gledali katastrofo v Gazi,« je poudarila in dodala, da »’business as usual’ z izraelsko vlado, ki bombardira bolnišnice, ruši šole in spreminja begunska taborišča v ruševine, ni več mogoč«.
Poleg razmer v Gazi so ministri na zasedanju obravnavali tudi mirovna pogajanja v Ukrajini in razmere v Siriji. V razpravi o Bližnjem vzhodu je ministrica Fajon izpostavila zaskrbljujoče podatke: »Več kot 53.000 mrtvih, dva milijona ljudi na robu lakote, medtem ko izraelska vlada za zgolj teden dni dopušča le ‘minimalno’ pomoč – in to predvsem zato, da bi se izognila posnetkom stradanja.«
Slovenija se je skupaj z 22 državami pridružila pozivu Izraelu za takojšen, neoviran in trajen humanitarni dostop, ki bi bil sorazmeren resnosti krize. Ob tem je poudarila nujnost neodvisnega delovanja Združenih narodov in humanitarnih organizacij v skladu s humanitarnimi načeli.
Poziv k odgovornosti in sankcijam
Ministrica je opozorila, da pasivnost EU pri soočanju z množičnimi kršitvami mednarodnega prava in človekovih pravic škoduje njenemu ugledu. »Naša nesposobnost, da ukrepamo, da ne uspemo odločno in enotno obsoditi očitnih kršitev človekovih pravic in mednarodnega prava, povzroča nepopravljivo škodo ugledu EU v svetu in doma,« je dejala.
Izpostavila je, da Gaza doživlja največjo humanitarno krizo v svoji zgodovini, Izrael pa napoveduje priključitev palestinskih ozemelj in prisilno razselitev Palestincev, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom. Slovenija je skupaj s Španijo, Irsko in Luksemburgom pozvala k pregledu skladnosti Izraelovih dejanj z obveznostmi iz pridružitvenega sporazuma z EU, ki zahteva spoštovanje človekovih pravic.
Poleg tega je Slovenija podprla nizozemski predlog za ukrepe, ki bi vplivali na trgovino in sodelovanje z Izraelom, dokler ta ne spoštuje mednarodnega prava. »Slovenija je naklonjena sprejetju ukrepov, ki bodo vplivali na trgovino in sodelovanje med EU in Izraelom, dokler se ne vzpostavi spoštovanje mednarodnega prava. Skupaj s Francijo pregledujemo možnosti uvedbe nacionalnih sankcij,« je pojasnila ministrica.
Ministrica je podprla napoved Francije, Združenega kraljestva in Kanade o sankcijah proti Izraelu, če ta ne ustavi vojaških akcij, ter pozvala k ukrepom proti nasilnim naseljencem na Zahodnem bregu, ki zažigajo polja in postavljajo nezakonite naselbine.
Podpora miru v Ukrajini in tranziciji v Siriji
V razpravi o Ukrajini je ministrica Rusijo pozvala k takojšnjemu premirju in poudarila podporo Slovenije pobudi Avstrije za globalno podporo miru. »Putin mora končati to vojno. Slovenija podpira mir, ki bo sprejemljiv za Ukrajino,« je dejala in izrazila željo po čimprejšnjem začetku pravih pogajanj.
Opozorila je tudi na položaj pridržanih civilistov in nasilno razseljenih ukrajinskih otrok, ki bi morali biti prednostna tema mirovnih pogajanj. Slovenija podpira tudi odprtje prvega pogajalskega sklopa z Ukrajino.
Glede Sirije je ministrica izrazila podporo predlogu za nadaljnje odpravljanje gospodarskih sankcij EU, da bi podprli tranzicijo in okrevanje gospodarstva, ob skrbnem spremljanju razmer na terenu.
Miha D. Kovač
Portal24; Foto: EU/GOV
