Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je na zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve v Luksemburgu poudarila pomen ohranjanja premirja v Gazi ter nujnost zagotavljanja humanitarne pomoči. Na srečanju so ministri razpravljali o vlogi EU pri mirovnih prizadevanjih na Bližnjem vzhodu in o nadaljnji podpori Ukrajini.
Ministri so razpravo posvetili razmeram na Bližnjem vzhodu, predvsem uresničevanju načrta predsednika ZDA Donalda Trumpa za mir v Gazi in dogovoru med Izraelom in Hamasom o prvi fazi načrta.
„Kljub premirju razmere v Gazi ostajajo zelo krhke in negotove,“ je povedala Fajonova. Po njenih besedah se mora EU zdaj osredotočiti na ohranjanje in nadzor nad premirjem. „Slovenija podpira aktivno vlogo EU v okviru mirovnih prizadevanj,“ je dodala.
Ministrica je izpostavila tudi nujnost dostopa humanitarne pomoči. „Poleg premirja potrebujemo takojšnjo, neovirano in varno dostavo pomoči ljudem v Gazi – v sodelovanju z agencijami OZN, ki imajo vodilno vlogo pri humanitarni pomoči,“ je dejala. Dodala je, da je treba prebivalcem Gaze zagotoviti hrano, gorivo, medicinsko pomoč, zatočišča in drugo nujno oskrbo.
„Izrael mora nujno odpreti več prehodov in omogočiti evakuacijo ranjenih,“ je poudarila in opozorila tudi na pomen medijske svobode. „Novinarjem je treba zagotoviti varen in neoviran dostop do Gaze, da bodo lahko svobodno in neodvisno opravljali svoje delo,“ so pojasnili na ministrstvu.
Rešitev dveh držav ostaja temelj cilja
Ministrica je opozorila, da mora biti v skladu z Newyorško deklaracijo rešitev dveh držav končni cilj mirovnega procesa. „Krepiti moramo Palestinsko upravo, ki mora biti vključena v obnovo in prihodnjo ureditev Gaze,“ je dejala ministrica.
Izrazila je tudi zaskrbljenost zaradi razprav o morebitni aneksaciji Zahodnega brega. „Takšne razprave so močno zaskrbljujoče in ogrožajo rešitev dveh držav,“ je poudarila.
Slovenija je po njenih besedah pripravljena prispevati svoje izkušnje pri obnovi Gaze. „Naša država lahko pomaga s svojimi izkušnjami po vojnah, ki so sledile razpadu nekdanje Jugoslavije, in na področju razminiranja,“ so navedli na ministrstvu.
„EU mora ohraniti pritisk na Rusijo“
Pomemben del zasedanja je bil namenjen tudi vojni v Ukrajini. Fajonova je poudarila, da mora EU nadaljevati s podporo Ukrajini. „Evropska unija mora ohraniti pritisk na Rusijo, tudi prek sankcij, da bi jo prislilila h končanju vojne, brezpogojnemu premirju in začetku resnih mirovnih pogajanj,“ je dejala.
Slovenija po njenih besedah podpira vse napore za ustvarjanje pogojev za mir v Ukrajini. „Upamo, da bo napovedano srečanje med Trumpom in Putinom v Budimpešti prineslo napredek. Ključno je, da je Ukrajina vključena v vse pogovore o miru,“ je poudarila ministrica.
Fajon je opozorila tudi na potrebo po vrnitvi deportiranih ukrajinskih otrok ter izpustitvi pridržanih civilistov in novinarjev. Napovedala je skorajšnji obisk v Ukrajini, kjer bo odprla slovenske humanitarne projekte za pomoč otrokom. „Zavezanost Ukrajine evropskim vrednotam in njen napredek pri reformah moramo nagraditi,“ je dodala.
Slovenija podpira tudi ustanovitev posebnega sodišča za agresijo Rusije na Ukrajino. „To sodišče je nujno za zagotavljanje odgovornosti za zločine in preprečevanje njihove ponovitve,“ so poudarili na ministrstvu.
Krepitev sodelovanja z indopacifiško regijo
Ministri so sprejeli sklepe o izvajanju strategije EU za sodelovanje v Indopacifiku. Fajonova je spomnila, da je za Slovenijo krepitev prisotnosti EU v tej regiji ključnega pomena. „Odprli smo veleposlaništvi v Seulu in Manili ter se nameravamo pridružiti Pogodbi o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji,“ so pojasnili na ministrstvu.
Partnerstvo z regijo po njenih besedah ne sme temeljiti le na trgovini in pomorski varnosti, ampak tudi na spoštovanju človekovih pravic. „Blaginja ni le vprašanje gospodarske rasti, temveč tudi varovanja temeljnih svoboščin,“ je dodala ministrica.
Poudarek še na Sudanu in varnosti Črnega morja
Del razprave je bil namenjen tudi razmeram v Sudanu, Moldaviji, Gruziji in odnosom EU z državami Latinske Amerike in Karibov. Fajonova je opozorila na resnost razmer v Sudanu. „Prizadevati si moramo za prekinitev spopadov, zagotovitev humanitarne pomoči in zaščito civilistov,“ je povedala.
Ministri so ob tem sprejeli še sklepe o Sudanu, novi strateški agendi EU–Indija ter o skupnih prioritetah EU in OZN na področju miru in varnosti za obdobje 2025–2028.
Pred zasedanjem je Fajon sodelovala na neformalnem srečanju zunanjih ministrov, kjer so govorili o izboljšanju delovnih metod Sveta EU. Zavzela se je za ukrepe, ki bi okrepili učinkovitost zunanjega delovanja Unije.
Ministrica bo sodelovala tudi na ministrskem srečanju z državami Vzhodnega partnerstva, Črnega morja in Srednje Azije. „V ospredju bodo teme, kot so varnost, stabilnost, odpornost regije, boj proti hibridnim grožnjam in kibernetskim napadom,“ so navedli na ministrstvu.
V drugem delu srečanja o povezljivosti in trgovini bo Slovenijo zastopala državna sekretarka Neva Grašič.
Foto: MZEZ
