Ministrica za pravosodje Andreja Katič se je danes v Luksemburgu udeležila pravosodnega dela zasedanja Sveta Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve, kjer so ministri obravnavali ključna vprašanja prihodnosti evropskega pravosodnega prostora. Razprave so se dotaknile boja proti nekaznovanosti za zločine v Ukrajini, prihodnosti agencije Eurojust, zaščite demokratičnega prostora in podpore Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS).
V razpravi o prihodnosti agencije Eurojust je ministrica Katič poudarila, da je agencija postala nepogrešljiv del evropskega pravosodnega sodelovanja. „Slovenija podpira prizadevanja za nadaljnjo krepitev zmogljivosti Eurojusta, zlasti na področju analize in izmenjave podatkov ter dokazov,“ je dejala ministrica.
Po njenih besedah je učinkovit Eurojust ključen pri preiskovanju hudih čezmejnih kaznivih dejanj. „Agencija mora ostati zanesljiv partner pri podpori državam članicam,“ je dodala.
Del zasedanja je bil namenjen tudi razpravi o zaščiti politikov in svobodi javne razprave v času naraščajočega sovražnega govora in političnega nasilja. Ministrica je poudarila, da „varovanje politikov in odprta javna razprava nista v nasprotju – oboje je pogoj za obstoj demokracije“.
„Ko se svoboda govora izrablja za napad na resnico, ko laži postanejo politična valuta, ko nasilje postane oblika mnenja – nismo več varni,“ je opozorila. Kot je dodala, je treba hkrati varovati ljudi, ki opravljajo javne funkcije, in prostor, kjer je mogoče oblast kritizirati brez strahu.
Obramba neodvisnosti mednarodnega pravosodja
Na slovensko pobudo je bila na dnevni red ponovno uvrščena razprava o zaščiti neodvisnosti Mednarodnega kazenskega sodišča. Katič je poudarila, da politični pritiski in sankcije proti tožilcem, sodnikom ter neodvisnim poročevalcem spodkopavajo zaupanje v univerzalnost prava. „Če bomo dovolili, da politični interesi spodkopljejo neodvisnost sodišč, bomo ogrozili sam temelj, na katerem stojimo,“ je dejala ministrica.
Slovenija je zato pozvala Evropsko unijo, naj nastopi enotno in načelno pri obrambi mednarodnega pravosodja. „Če z obrambo demokracije mislimo resno, mora vladavina prava ostati naše ustavno sidro – temelj, ki določa tudi našo strateško in gospodarsko usmeritev,“ je poudarila Katič.
Po navedbah ministrstva so slovensko pobudo podprle številne države članice, Evropska komisija pa je napovedala, da bo preučila možnosti za zaščito Mednarodnega kazenskega sodišča in njegovega delovanja.
Svet EU je na zasedanju sprejel tudi sklep o podpisu Konvencije Združenih narodov proti kibernetski kriminaliteti v imenu Evropske unije. „Slovenija, ki je bila med aktivnejšimi pri pogajanjih o vsebini konvencije, odločitev pozdravlja,“ so sporočili z ministrstva. Kot so dodali, bo Slovenija konvencijo podpisala konec meseca v Hanoju.
Ob robu zasedanja se je ministrica srečala tudi s slovenskimi sodniki na Sodišču EU in Splošnem sodišču EU – Markom Bošnjakom, Majo Brkan in Damjanom Kukovcem – ter evropskim tožilcem Slovenije na Evropskem javnem tožilstvu Jako Brezigarjem.
Foto: EU
