Ministrstvo za finance je danes v izjavi za javnost opozorilo na nepopolno poročanje o izjavah ministra glede proračunskih primanjkljajev. Ob tem so na ministrstvu pojasnili razliko med državnim proračunom in sektorjem država ter izpostavili pomen povečevanja investicijskih izdatkov.
Kot so zapisali, se v javnosti pogosto mešata pojma državni proračun in širše javne finance. „Minister je v Državnem zboru predstavljal predloga državnih proračunov za leti 2026 in 2027 in njun načrtovani saldo tako v milijardah evrov kot v odstotku bruto domačega proizvoda (BDP),“ so navedli na ministrstvu.
Ob tem so dodali, da se mednarodna primerljivost javnih financ meri v deležu BDP, saj nominalni zneski niso ustrezni za primerjave. „Državni proračun je imel, tako v nominalni vrednosti kot v odstotku BDP, najvišji primanjkljaj v letih 2020 in 2021,“ so poudarili.
Izpostavili so tudi izjavo, da je imela Slovenija v zadnjih 20 letih samo dvakrat presežek. „Slovenija je imela v zadnjih 20 letih samo dvakrat presežek, vsa ostala leta pa primanjkljaj,“ so spomnili.
V letu 2017 je bil presežek 22,9 milijona evrov oziroma 0,07 odstotka BDP. „Minister je ta rezultat označil kot uravnotežene javne finance,“ so pojasnili. Prava presežka sta bila dosežena leta 2018 z 0,9 odstotka BDP in leta 2019 z 0,7 odstotka BDP.
Po napovedih Evropske komisije bo primanjkljaj sektorja država v Sloveniji tudi letos nižji od povprečja EU. „To pomeni, da se javne finance držijo v okviru evropskih pravil in primerljivih standardov,“ so dodali.
Povečanje investicijskih izdatkov
Posebej so se na ministrstvu dotaknili očitkov o povečanju državnih izdatkov. „Povečanje investicijskih izdatkov ni posledica neracionalnosti, temveč rezultat strateške odločitve, da Slovenija ne izgubi investicijskega zagona,“ so poudarili.
Za leto 2026 so načrtovani investicijski izdatki v višini 2,3 milijarde evrov. To pomeni povečanje za 821 milijonov evrov v primerjavi z realizacijo v letu 2024. „Približno tretjina vseh sredstev je namenjena prometu in prometni infrastrukturi, zlasti železniški in cestni,“ so pojasnili.
Kot so dodali, so drugi večji sklop vlaganja v obrambo in zaščito, z modernizacijo Slovenske vojske. Preostanek pa gre v zdravstvo, izobraževanje, šport, znanost, informacijsko družbo, gradnjo javnih najemnih stanovanj ter domove za starostnike. „Gre za področja, ki poleg multiplikativnega učinka neposredno vplivajo na kakovost življenja prebivalcev,“ so poudarili.
Evropska sredstva in dinamika projektov
Na ministrstvu so posebej izpostavili vlogo evropskih sredstev. „Rast investicijskih izdatkov ni v celoti breme integralnih sredstev državnega proračuna. Gre v veliki meri za črpanje evropskih sredstev, zlasti v okviru finančne perspektive 2021–2027,“ so navedli.
Če bi Slovenija teh sredstev ne izkoristila, bi dolgoročno izgubila razvojne priložnosti, konkurenčnost in možnost hitrejše prilagoditve globalnim trendom. „To bi bila zamujena priložnost za trajnostni razvoj,“ so dodali.
Ob tem so opozorili, da se investicijski odhodki načrtujejo glede na dinamiko posameznih projektov. „Ta se spreminja, kar lahko privede do izrazitejših odstopanj realizacije od planov,“ so pojasnili. Pri tem so spomnili, da za izvedbo projektov potrebna zaprta finančna konstrukcija in javni razpisi, kjer prihaja do odstopanj pri izbiri izvajalcev in izvedbi.
V izjavi so se dotaknili tudi preteklih izkušenj. „Ena od glavnih lekcij pretekle finančne krize je, da javnih financ ni modro konsolidirati z zniževanjem investicij, ki so gonilo razvoja,“ so poudarili.
Po njihovih navedbah raven javnih investicij v času te vlade dosega okoli pet odstotkov BDP, kar Slovenijo uvršča v vrh evropskih držav. „Če bi preprosto znižali raven javnih investicij, bi bili javnofinančni saldi na kratek rok sicer boljši, a bi s tem znižali dolgoročne razvojne možnosti,“ so dodali.
Foto: Vlada RS Flickr
