Ministrstvo za finance je v odzivu na javno razpravo o noveli Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2C) jasno zavrnilo očitke, ki jih je v zvezi s spremembo dostopa do podatkov iz registra dejanskih lastnikov (RDL) izrazila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Po mnenju ministrstva gre za netočne in pravno nepopolne interpretacije evropske direktive, ki jo Slovenija s predlagano novelo prenaša v nacionalni pravni red.
Na ministrstvu poudarjajo, da novela ZPPDFT-2C sledi evropskemu pravnemu redu in sodbi Sodišča EU, ki je opozorilo, da “neomejen javni dostop do občutljivih osebnih podatkov dejanskih lastnikov ni sorazmeren in predstavlja resen poseg v zasebnost.” Temelj sprememb je v novi Direktivi 2024/1640/EU, ki nadomešča določbe stare Direktive (EU) 2015/849/EU in uvaja zahtevo po izkazanem upravičenem interesu za dostop do določenih osebnih podatkov.
»Na Ministrstvu za finance spoštujemo vlogo in pogled KPK, čeprav je mnenje na novelo zakona, za katerega je bila zaprošena v začetku aprila, podala šele med zakonodajnim postopkom. Mnenje KPK smo skrbno preučili in ugotovili, da ne upošteva vsebine direktive EU, ki jo z novelo implementiramo,« so zapisali.
Evropska direktiva, ki jo Slovenija v tem trenutku delno prenaša, določa, da bo dostop do določenih podatkov – kot so osebno ime, mesec in leto rojstva, državljanstvo ter višina lastniškega deleža – možen le za fizične ali pravne osebe z izkazanimi razlogi za vpogled. Ti razlogi so lahko zakonsko določeni ali pa jih bo posameznik moral dokazati ob zahtevi za dostop.
Direktiva narekuje sorazmeren dostop, novela določa jasne izjeme
Po noveli ZPPDFT-2C bo torej še naprej možen brezplačen dostop do določenih podatkov iz RDL, a bo ta vezan na izkazan upravičen interes, kot to določa nova evropska ureditev. Ta pristop temelji na stališču Sodišča EU, ki je presodilo, da je bilo v stari ureditvi načelo sorazmernosti kršeno, saj bi lahko bile enake cilje – torej boj proti pranju denarja in financiranju terorizma – dosežene z manj invazivnimi rešitvami.
»Zato je Evropska komisija s 74. členom nove direktive spremenila 30. in 31. člen stare direktive na način, da je dostop do nekaterih podatkov iz RDL omejen na tiste osebe, ki izkažejo upravičen interes,« pojasnjuje ministrstvo.
Po uveljavitvi novele bo določeno, da imajo upravičen interes že po zakonu nekatere kategorije uporabnikov – med drugim tudi novinarji, katerih vloga pri preprečevanju pranja denarja je po oceni ministrstva neprecenljiva. Dostop do RDL bo za njih po novem omogočen z minimalnimi administrativnimi obremenitvami.
»V zakonodajnem postopku se je […] kot primer, ko imajo osebe zakonsko upravičen interes, opredeljuje tudi novinarje. Vsekakor prepoznavamo doprinos raziskovalnega novinarstva pri odkrivanju in preprečevanju pranja denarja, zato smo izkazali pripravljenost, da se določbe že v tokratni noveli dopolnijo na način, da bodo novinarji imeli upravičen interes že na podlagi zakona,« so zapisali.
Ministrstvo obenem pričakuje, da bo upravljavec registra – AJPES – ob uveljavitvi novele zagotovil tehnične rešitve za učinkovito izvajanje nove ureditve, kasneje pa, po dokončnem prenosu direktive (do 10. julija 2026), še bolj avtomatizirane možnosti dostopa.
Postopni prenos evropskih pravil in odziv na kritike KPK
Ministrstvo poudarja, da trenutna novela še ne prenaša vseh določb nove evropske direktive, saj se to ne bi bilo tehnično mogoče izvesti brez temeljite prenove informacijskega sistema. Določbe, ki so predmet kasnejšega prenosa (11., 12., 13. in 15. člen direktive), bo Slovenija prenesla do leta 2026.
Kritika KPK, da se dostop do RDL neutemeljeno omejuje, po mnenju ministrstva ne upošteva aktualne pravne podlage. Tudi ocena, da novela omejuje transparentnost, je po njihovem mnenju neosnovana, saj se še naprej zagotavlja poln dostop do registra zavezancem za izvajanje ukrepov preprečevanja pranja denarja ter preiskovalnim in nadzornim organom. Za ostale osebe bo potrebno izkazati upravičen interes, za določene pa bo ta že priznan na zakonski ravni.
»Mnenje KPK torej temelji na pravni ureditvi dostopa do podatkov iz RDL, kot ga ureja nova direktiva, ki pa še ni predmet popolnega prenosa po predlogu ZPPDFT-2C. […] Ne moremo pritrditi ugotovitvi KPK, da imajo osebe iz 12. člena nove direktive pravni interes za dostop do informacij že po samem zakonu in ga v posebnem postopku ni treba preverjati.«
Zavračajo tudi očitke, da novela ni bila dovolj transparentno pripravljena. Po njihovih navedbah so bile vse spremembe izpostavljene v obrazložitvi predloga zakona, dokument pa je šel skozi javno obravnavo in medresorsko usklajevanje.
»Zavračamo navedbe glede zagotavljanja večje transparentnosti priprave in sprejemanja predpisov. V uvodu predloga zakona kot tudi v obrazložitvi predlaganih členov smo natančno navedli, katere spremembe je stara direktiva prinesla glede dostopanja do RDL,« so poudarili na ministrstvu.
Kot pojasnjujejo, bodo po sprejetju novele določene osebe še vedno morale izkazovati, zakaj potrebujejo podatke iz RDL, tudi če jim zakon v splošnem priznava upravičen interes. Cilj tega preverjanja je zagotavljanje ravnovesja med preglednostjo in zaščito zasebnosti.
Zavrnili so tudi temeljno tezo KPK, da novela znižuje raven javnega nadzora. Po mnenju Ministrstva za finance novela upošteva evropsko pravno ureditev, hkrati pa si prizadevajo, da bo dostop za novinarje in druge ključne deležnike čim manj obremenjujoč, pregled nad delovanjem pravnih oseb pa še naprej učinkovit.
Foto: KPK
