Ministrstvo za obrambo prek Direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino ter Sektorja za vojne grobove in grobišča v zadnjih letih sistematično izvaja celovite obnove vojnih grobišč in krajev spomina po Sloveniji in tujini. Ti projekti predstavljajo spoštovanje do žrtev, skrb za zgodovinsko dediščino ter strokovno sodelovanje z vodilnimi znanstvenimi in kulturnimi institucijami.
Sektor pri delu tesno sodeluje z ZRC SAZU, Nacionalnim forenzičnim laboratorijem, Zavodom za varstvo kulturne dediščine in drugimi strokovnjaki s področij zgodovine, arheologije, arhitekture in konservatorstva. Med najvidnejšimi in najbolj zahtevnimi projekti v zadnjem obdobju so Kampor na otoku Rab, Park talcev in vojno grobišče v Begunjah na Gorenjskem ter kraj spomina pri Macesnovi gorici.
Obsežni projekti doma in v tujini
V Kamporju na Rabu (Hrvaška) je bila zaključena celostna prenova območja nekdanjega italijanskega koncentracijskega taborišča in vojnega grobišča. Prenova vključuje restavratorske posege, novo infrastrukturo in posodobitev spominskega parka. Celotna zasnova ostaja zvesta prvotnim arhitekturnim načelom Edvarda Ravnikarja in obiskovalcem omogoča poglobljen vpogled v tragično zgodovino taborišča.
V Begunjah na Gorenjskem je bila zaključena obnova Parka talcev in vojnega grobišča, prav tako po zasnovi arhitekta Ravnikarja. Ureditev združuje arhitekturni in krajinski pristop s poudarkom na spoštovanju žrtev in vključevanju lokalne skupnosti v upravljanje prostora.
Na območju Kočevskega roga, pri jami pod Macesnovo gorico, je bilo izkopanih in prenesenih 3.450 posmrtnih ostankov. Trenutno so shranjeni v kostnici v Škofji Loki, kjer čakajo na dokončni pokop. V Trnovcu je bil urejen kraj spomina, ki omogoča dostojen poklon svojcem žrtev in širši javnosti.
Nadaljnje prenove in spomeniki
Ministrstvo izpostavlja še številne druge projekte:
- Becherov (Slovaška): spomenik padlim slovenskim vojakom iz 1. svetovne vojne,
- Cvibelj nad Žužemberkom: obnova največjega partizanskega grobišča,
- Trnovo nad Novo Gorico: prenova partizanskega grobišča (Ravnikar),
- Radovljica: prenova partizanskega grobišča in spomenika NOB,
- Dražgoše: gradbena in hortikulturna obnova spomenika in grobišča,
- Ukanc (Bohinj): obnova grobišča iz 1. svetovne vojne,
- Žale (Ljubljana): načrtovana obnova kostnice iz 1. svetovne vojne (2025),
- Pobrežje (Maribor): posodobitev tabel pri pomnikih obeh vojn,
- Kongresni trg (Ljubljana): posvetilna tabla vsem žrtvam vojn,
- Grob Srečka Puncerja, Maistrovega borca za severno mejo,
- obsežna obnova manjših grobišč po Sloveniji in tujini.
Delo na področju prikritih grobišč
Posebno zahtevno ostaja delo na področju prikritih grobišč, kjer gre predvsem za žrtve povojnih usmrtitev po 15. maju 1945. Številna od teh grobišč so še vedno neodkrita ali težko dostopna.
V zadnjem obdobju so izstopali naslednji projekti:
- Trnovec (Kočevski rog): ureditev kraja spomina pri jami pod Macesnovo gorico,
- Huda jama – Barbara rov: 1.400 žrtev pokopanih v Parku spomina Dobrava v Mariboru; izvedena sanacija rudniških jaškov in prenova prezračevalnega sistema,
- Dobrava (Maribor): načrtovana postavitev spominskega obeležja, informativnih tabel in dostopnih poti v letu 2024.
Ministrstvo poudarja, da je ohranjanje krajev trpljenja in poguma ključno za ohranjanje zgodovinskega spomina. Delo sektorja zagotavlja, da so ti prostori dostopni, strokovno urejeni in predstavljeni z vsem spoštovanjem tudi prihodnjim generacijam.
Miha D. Kovač
Foto: e-uprava.gov.si
