Mirovni pogovori v Istanbulu: Dogovor o izmenjavi 1000 vojnih ujetnikov
V petek, 16. maja 2025, so se v Istanbulu končali prvi neposredni mirovni pogovori med Rusijo in Ukrajino po več kot treh letih, odkar je Moskva leta 2022 sprožila invazijo na Ukrajino. Pogovori, ki so potekali pod turškim posredovanjem, so prinesli dogovor o izmenjavi 1000 vojnih ujetnikov z vsake strani, kar predstavlja največjo tovrstno izmenjavo v tem konfliktu.
Kljub temu dogovoru pa preboja pri vzpostavitvi premirja ni bilo, saj strani ostajata daleč narazen glede ključnih pogojev za konec spopadov. Pogovori so trajali manj kot dve uri, kar po mnenju analitikov odraža globoke razlike med stališči obeh delegacij.
Dogovor o izmenjavi ujetnikov kot korak naprej
Osrednji dosežek pogovorov je bil dogovor o izmenjavi 1000 vojnih ujetnikov z vsake strani, kar je potrdil vodja ruske delegacije Vladimir Medinski. Datum izmenjave ni bil javno razkrit, ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov pa je izmenjavo označil za “ukrep za krepitev zaupanja”.
Turški zunanji minister Hakan Fidan, ki je vodil srečanje, je poudaril, da ta dogovor odpira možnosti za nadaljnji dialog. Po poročanju BBC je ukrajinska stran vztrajala pri takojšnjem 30-dnevnem premirju, kar je Rusija zavrnila, saj vztraja pri svojih pogojih, ki vključujejo umik ukrajinskih sil z ozemelj, ki jih je Moskva anektirala leta 2022.
Zahtevna pot do premirja
Ukrajinska delegacija, ki jo je vodil obrambni minister Umerov, je poudarila, da je njihov cilj brezpogojno premirje, ki bi zaustavilo uničujoč konflikt, v katerem je umrlo več kot 12.000 civilistov. Rusija je med pogovori vztrajala pri svojih zahtevah, ki po mnenju ukrajinskih virov vključujejo “nesprejemljive” pogoje, kot je umik ukrajinskih sil iz štirih vzhodnih regij.
Po poročanju The New York Timesa je ruska stran pogojem za premirje dodala omejitve ukrajinske suverenosti, kar Kijev zavrača kot obliko kapitulacije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih dejal, da je ruski predsednik Vladimir Putin “prestrašen” pred neposrednim srečanjem, in pozval k močnejšim sankcijam proti Moskvi, če ta ne pristane na premirje.
Mednarodni pritisk in nadaljevanje dialoga
Pogovori so potekali pod močnim mednarodnim pritiskom, zlasti s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je izrazil željo po posredovanju in srečanju s Putinom. Evropski voditelji, vključno z britanskim premierjem Keirjem Starmerjem ter voditelji Francije, Nemčije in Poljske, so se z Zelenskim in Trumpom posvetovali o nadaljnjih korakih.
Starmer je izmenjavo ujetnikov označil za “pozitiven korak”, a hkrati poudaril potrebo po pritisku na Rusijo za premirje. Turški zunanji minister Fidan je napovedal, da se strani strinjata o nadaljevanju pogovorov, pri čemer bosta pripravili pisne predloge za prihodnje premirje. Kljub temu ostaja negotovost, saj ruska stran po mnenju ukrajinskih virov ni pokazala resnega namena za kompromis, temveč vztraja pri pogojih, ki so za Kijev nesprejemljivi.
Ana Koren
Portal24; Foto: Pixabay
