Bonitetna agencija Moody’s je znižala kreditno oceno madžarske prestolnice Budimpešta v območje špekulativnega razreda in jo hkrati uvrstila v pregled za morebitna dodatna znižanja. Takšna odločitev pomeni večje zaznano tveganje za posojilodajalce in lahko v prihodnje podraži zadolževanje mesta, ki se že dlje časa sooča z likvidnostnimi pritiski in odprtim institucionalnim sporom z državno vlado.
Po pojasnilih agencije je bila osnovna kreditna ocena Budimpešte znižana z ravni naložbenega razreda na raven Ba1, kar pomeni izstop iz kroga izdajateljev z nižjim kreditnim tveganjem. Moody’s je ob tem poudaril, da znižanje ni povezano s pretiranim zadolževanjem ali neodgovornim finančnim upravljanjem, temveč predvsem z negotovostjo glede denarnih tokov in zmožnosti mesta, da pravočasno poravna vse svoje obveznosti.
Prehod v tako imenovani “junk” razred ima lahko, kot navaja Euronews, konkretne posledice. Ko lokalna oblast izgubi status naložbenega razreda, se krog potencialnih posojilodajalcev zoži. Številne finančne institucije, med njimi pokojninski skladi in zavarovalnice, imajo notranja pravila, ki jim preprečujejo vlaganje v izdajatelje z nižjo bonitetno oceno. Tiste, ki so še pripravljene zagotoviti financiranje, pa to praviloma storijo po višjih obrestnih merah ali pod strožjimi pogoji.
V primerjavi z drugimi večjimi evropskimi prestolnicami je razlika izrazita. Pariz in Berlin ostajata trdno zasidrana v investicijskem razredu z zelo nizkim zaznanim kreditnim tveganjem, kar odraža stabilnejšo institucionalno podporo in bolj predvidljivo financiranje. Budimpešta se je s tem znižanjem znašla v slabšem položaju od večine zahodnoevropskih mestnih konkurentov.
Spor z državo in pritisk na likvidnost
Moody’s v utemeljitvi, kot navaja Euronews navaja, da je kratkoročno kreditno tveganje Budimpešte tesno povezano z likvidnostnimi pritiski in dolgotrajnim sporom med mestnimi oblastmi in centralno vlado. Vodstvo prestolnice že več let opozarja na zmanjševanje državnih transferjev in na naraščanje obveznih plačil v državni proračun, kar naj bi postopno izčrpavalo mestne finance.
Poseben vir napetosti je tako imenovani solidarnostni prispevek, ki ga bogatejše občine plačujejo v državni proračun za podporo finančno šibkejšim lokalnim skupnostim. Ta mehanizem je bil v sedanji obliki uveden leta 2019, znesek, ki ga mora Budimpešta letno poravnati, pa se je po navedbah mestnih oblasti v zadnjih letih močno povečal. Letos naj bi dosegel 89 milijard forintov oziroma približno 230,5 milijona evrov.
Revizija in ocena tveganj
Državni revizijski organ je v nedavni analizi potrdil, da so k poslabšanju finančnega položaja prestolnice poleg splošnih gospodarskih dejavnikov, kot so pandemija, rast cen energije in inflacija, prispevale tudi dodatne obveznosti, ki jih je naložila država. Med njimi je kot največje breme izpostavil prav solidarnostni prispevek.
Moody’s ocenjuje, da bi lahko mesto leto zaključilo s primanjkljajem, kar bi v madžarskem sistemu javnih financ pomenilo pravno sporno stanje. Lokalnim oblastem namreč ni dovoljeno dolgoročno poslovati s primanjkljajem, vsak obsežnejši poseg v zadolževanje pa zahteva izrecno soglasje centralne vlade. Prav ta omejitev po mnenju agencije dodatno zmanjšuje prožnost mestnih financ in povečuje tveganje v primeru zamud pri državnih nakazilih.
Mešani kazalniki, a nizka predvidljivost
Kljub znižanju bonitetne ocene Moody’s priznava, da se je dolžniško breme Budimpešte v zadnjih letih opazno zmanjšalo. Leta 2024 je dolg znašal 35 odstotkov poslovnih prihodkov, kar je bistveno manj kot 71 odstotkov leta 2021. Mesto je v istem letu ustvarilo tudi 13-odstotni primarni operativni presežek.
Vendar pa so po oceni agencije te pozitivne kazalnike zasenčile politične napetosti s centralno vlado, zelo nizka likvidnost in zmanjšana predvidljivost proračuna. Dodatno negotovost predstavljata tudi delna zamrznitev sredstev Evropske unije za Madžarsko in dejstvo, da mestu ni bilo odobreno novo dolgoročno zadolževanje.
Moody’s je zato napovedal nadaljnji pregled bonitetne ocene in opozoril, da bi lahko dodatni pritisk na likvidnost ali nezmožnost pravočasnega poravnavanja obveznosti do konca leta 2025 sprožila novo znižanje. Po oceni agencije je ključno tveganje, da bi Budimpešti v nepravem trenutku zmanjkalo razpoložljivih sredstev, kar bi imelo neposredne posledice za njeno sposobnost normalnega financiranja tekočih obveznosti.
