Moskva še vedno vztraja pri trditvah, da je bila rezidenca ruskega predsednika tarča napada ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ob tem pa ni predstavila preverljivih dokazov. Ukrajina, več evropskih prestolnic in ameriški predstavniki opozarjajo, da gre za potezo, ki sovpada z intenzivnejšimi prizadevanji Washingtona za odprtje mirovnih pogovorov in bi lahko služila kot zaviranje tega procesa.
Rusko obrambno ministrstvo je v podporo trditvam objavilo videoposnetek, na katerem je v nočnih razmerah v snegu viden poškodovan dron, ob njem pa zamaskirani pripadniki ruske vojske. V enem od posnetkov vojaka trdita, da je bil “v noči 29. decembra izveden poskus napada brezpilotnega letalnika na območju varovanega objekta”. Kijev naj bi po navedbah Moskve dron izstrelil proti predsedniški rezidenci v Novgorodski regiji.
Neodvisne potrditve teh navedb ni. Lokacije posnetka ni bilo mogoče preveriti, prav tako ni bilo predloženih tehničnih ali forenzičnih podatkov, ki bi dokazovali, da se je incident zgodil v bližini rezidence ruskega predsednika, so poudarili tuji mediji, ki so opozorili, da avtentičnosti posnetkov ni mogoče neodvisno potrditi.
Prebivalci Valdaja: brez hrupa in brez eksplozij
Putinova rezidenca, znana tudi kot Valdajska dača, se nahaja v bližini mesta Valdaj, navaja Euronews. Tamkajšnji prebivalci so domačim in neodvisnim ruskim medijem povedali, da v noči domnevnega napada niso zaznali nobenih nenavadnih dogodkov. “Ni bilo nobenega hrupa, nobenih eksplozij, ničesar,” je za enega od portalov dejal domačin in dodal, da bi se ob morebitnem incidentu o tem govorilo po vsem mestu.
Tudi to postavlja pod vprašaj uradno različico Moskve, še posebej ob dejstvu, da je območje rezidence znano po okrepljeni protizračni obrambi, ki naj bi vključevala več sistemov zemlja–zrak.
Nasprotujoče si številke iz Moskve
Dodatno zmedo so povzročile izjave ruskih uradnikov. Zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da je bilo v domnevnem napadu udeleženih 91 brezpilotnih letal dolgega dosega, ter opozoril, da “takšna nepremišljena dejanja ne bodo ostala brez odgovora”. Ni pa pojasnil, ali je bil predsednik v času domnevnega napada v rezidenci.
Te navedbe so v nasprotju s prvotnim poročilom ruskega obrambnega ministrstva, ki je govorilo o 89 sestreljenih ukrajinskih dronih, od tega 18 v Novgorodski regiji. Razhajanja v številkah so dodatno okrepila dvome o celotni zgodbi.
Kijev in zavezniki: namerno odvračanje pozornosti
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe označil za “še eno laž Ruske federacije” in jih povezal s prizadevanji ZDA za premik v mirovnih pogajanjih. “Če med Ukrajino in Ameriko ni škandala in če napredujemo, je to za Rusijo neuspeh,” je dejal in dodal, da Moskva po njegovem mnenju išče razloge za zavlačevanje.
Podobno stališče so izrazili tudi evropski in ameriški predstavniki. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas je govorila o “neutemeljenih trditvah” in opozorila, da gre za “namerno odvračanje pozornosti”, s katerim Moskva preprečuje resničen napredek k miru. Tudi ameriški veleposlanik pri Natu Matthew Whitaker je poudaril, da brez obveščevalnih podatkov ni mogoče potrditi, ali se je incident sploh zgodil, ter dodal, da bi bil morebiten ukrajinski napad v tem trenutku nelogičen.
Trump previden, a brez potrditve
Ameriški predsednik Donald Trump je po pogovorih z ruskimi in ukrajinskimi predstavniki dejal, da mu domnevni napad “ni všeč” in da “ni pravi čas za takšne poteze”. Hkrati pa je priznal, da Washington še nima potrjenih informacij. “Lahko se zgodi, da se to sploh ni zgodilo,” je dejal in dodal, da mu je ruski predsednik zatrdil, da je bil napad resničen.
V razpravo se je vključil tudi nemški kancler Friedrich Merz, ki je v novoletnem nagovoru opozoril na širši kontekst ruske politike. Dejal je, da Evropa ni soočena zgolj z vojno v Ukrajini, temveč tudi s sabotažami, vohunjenjem in kibernetskimi napadi, kar po njegovih besedah kaže na elemente hibridne vojne proti evropskim državam.
Dogajanje okoli domnevnega napada na Putinovo rezidenco tako ostaja brez neodvisne potrditve, hkrati pa se umešča v čas, ko se diplomatski pritiski za začetek mirovnih pogovorov krepijo. Prav to časovno sovpadanje je tisto, zaradi česar zahodni uradniki v ruskih trditvah vidijo predvsem politično sporočilo, ne pa preverjeno varnostno dejstvo.
