Osma etapa relija Dakar je bila ena najdaljših in najzahtevnejših na letošnji preizkušnji. Tekmovalci so prevozili skoraj 490 kilometrov, ritem pa je bil od samega starta izjemno visok. Med njimi tudi Mulec, ki je po prihodu v cilj brez olepševanja opisal razmere na progi in dogajanje na motorju.
„Današnja osma etapa je bila zelo dolga, malo manj kot 490 kilometrov smo odpeljali … noro. Že od samega štarta je šlo na polno, prvih deset kilometrov praktično ves čas okoli 160 km/h, potem pa direktno v sipine,“ je zapisal po etapi in dodal, da je bil tempo brutalen že v uvodu.
Težave so se začele zgodaj. V sipinah je zadel v past, ki jo v mehkem pesku pogosto ni mogoče pravočasno opaziti. „Nekje okoli 20. kilometra sem v sipinah zadel v ‘žepek’ in padel. Airbag se je sprožil v napačnem trenutku in mi pošteno nategnil praktično vse mišice. Nadaljeval sem v bolečinah,“ je dejal in poudaril, da mu varnostni sistem tokrat ni bil v pomoč, temveč prej dodatna ovira.
Kmalu zatem so sledile nove težave z vidljivostjo. Sonce mu je v jutranjih urah svetilo neposredno v obraz, zaradi česar je napačno ocenil vrh sipine. „Vrha nisem videl, nisem znal oceniti, koliko odpreti plin. Moral sem popravljati čisto na vrhu, bil sem prepočasen in tam sem izgubil kar nekaj časa,“ je izpostavil, a kljub temu poudaril, da je v nadaljevanju ujel dober ritem.
V drugem delu etape se je znašel v skupini treh tekmovalcev, kjer je večino časa vozil na čelu. „Na srečo in hkrati na žalost sem bil večino časa jaz spredaj. To pomeni več porabljene energije, hkrati pa še navigacija,“ je pojasnil. Njegov tempo je bil višji, a ne dovolj, da bi se povsem otresel zasledovalcev, vsaka najmanjša napaka pa je pomenila takojšnjo kazen.
Psihično zelo naporen dan
Ko je utrujenost naredila svoje, je prednost prepustil enemu izmed tekmovalcev. „Proti koncu sem dal prednost enemu izmed tekmovalcev, da je malo odpiral traso, ker sem bil že praktično iztrošen. Psihično zelo naporen dan,“ je poudaril.
Zaključek etape je bil po njegovih besedah najbolj ekstremen. „Zadnjih 20 do 30 kilometrov pa … prava motokros dirka. Veter je bil tako močan, da se praktično ni videlo nič, hitrosti pa so bile ves čas med 140 in 160 km/h. Zadnje kilometre v cilj smo šli kar 160 km/h, praktično na slepo,“ je zapisal in priznal, da se v takih trenutkih tekmovalec vpraša o mejah tveganja.
Kljub vsemu je etapo končal brez hujših posledic. Zabeležil je še bližnje srečanje z grmovjem, a ostal na kolesih. „Medicinsko osebje me je oskrbelo in odstranilo vse trnje. Ni večjih poškodb,“ je poudaril. Zadovoljen je bil tudi z razpletom dneva: „Vem, da sem danes odpeljal dobro etapo in dobro navigiral. Rezultat je dober, za kaj več je malo zmanjkalo, a glede na vse, kar se je dogajalo, je vrhunsko.“
Po naporni etapi ga čaka maratonski dan. „Jutri je maraton etapa. Upamo na dober rezultat in, kar je najvažnejše, da ostanemo na kolesih,“ je zapisal Mulec, ki je ob koncu še dodal: „Pozitiva, druge ni!“
