Evropski parlament je ta teden s 358 glasovi za, 202 proti in 79 vzdržanimi sprejel nezavezujočo resolucijo v podporo evropski državljanski pobudi My Voice, My Choice. Pobudo, ki jo koordinira slovenski Inštitut 8. marec, je podprlo nekaj več kot 1.100.000 podpisnikov – kar v razmerju do približno 450 milijonov prebivalcev Evropske unije pomeni okoli 0,24 odstotka prebivalstva.
Kljub temu skromnemu deležu je pobuda v evropskih institucijah sprožila burne razprave, močne politične signale in obsežno medijsko pozornost.
Sprejeti dokument nima pravne veljave, Evropsko komisijo pa poziva, naj do marca 2026 preuči možnost vzpostavitve prostovoljnega finančnega sklada iz evropskega proračuna. Ta bi državam članicam, ki bi se za to odločile, omogočil financiranje prekinitev nosečnosti za ženske iz drugih držav EU, kjer je zakonodaja strožja ali poseg prepovedan.
Uradno gre za prostovoljni mehanizem, v praksi pa odpira vprašanje, ali bi financiranje iz skupnega proračuna pomenilo tudi politični pritisk na države, ki se na tem področju odločajo drugače.
Številke proti retoriki
Pobuda My Voice, My Choice je bila predstavljena kot glas Evropejk in Evropejcev. Vendar matematika ostaja neizprosna: pobudo je podprla približno 1 oseba na vsakih 410 prebivalcev EU. To ni zanemarljivo število, je pa daleč od družbenega soglasja, ki bi upravičevalo vtis nujnosti ali zgodovinskega prelomnega trenutka, kakršnega so skušali ustvariti njeni podporniki.
V tem kontekstu izstopa tudi retorika, ki je spremljala postopek. Del pobudnikov je vsak dvom, proceduralni pomislek ali opozorilo glede pristojnosti označeval kot “napad”, “sovraštvo” ali “nazadnjaštvo”. Takšen jezik je bil uporabljen tudi v fazi, ko je bilo že jasno, da je resolucija politično podprta in da glasovanje zanjo ni ogroženo.
Pristojnosti, ki ostajajo nacionalne
Vprašanje prekinitve nosečnosti je po Pogodbi o delovanju Evropske unije jasno umeščeno v pristojnost držav članic. Člen 168 pogodbe Evropski uniji ne daje podlage za poseganje v nacionalne ureditve na tem področju.
Evropska komisarka za enakost Hadja Lahbib je zagotovila, da bi morebitni ukrepi spoštovali načelo subsidiarnosti. Kritiki pa opozarjajo, da bi že samo financiranje iz skupnega proračuna pomenilo obvoz nacionalnih odločitev in precedens za prihodnje posege na drugih vrednostno občutljivih področjih.
Na to so pred glasovanjem opozorili tudi evropski škofje (COMECE), ki so poslance pozvali k odgovornosti in opozorili na tveganje dodatne ideološke polarizacije znotraj Unije.
Dvojna merila in zgodovinski spomin
Primerjava z državljansko pobudo One of Us iz leta 2012 se ponuja sama od sebe. Takrat je skoraj 1.900.000 podpisnikov zahtevalo večjo zaščito človeškega zarodka, a je Evropska komisija pobudo zavrnila z utemeljitvijo, da EU za to nima pristojnosti.
Danes, ob bistveno manjšem številu podpisov in pri enako občutljivem vprašanju, evropske institucije razpravljajo o finančnih mehanizmih in političnih signalih. Razlika v obravnavi ne ostaja neopažena.
Glasovanje po političnih linijah
Resolucijo so podprle poslanske skupine socialistov in demokratov (S&D), liberalcev (Renew), Zelenih in Levice. Del podpore je prišel tudi iz Evropske ljudske stranke (EPP), kar je presenetilo del njenih volivcev in nacionalnih delegacij.
Proti so glasovali Domoljubi za Evropo (PfE), Evropski konservativci in reformisti (ECR) ter Evropa suverenih narodov (ESN). Desne in desnosredinske skupine so vložile štiri alternativne resolucije, ki so poudarjale spoštovanje nacionalnih pristojnosti. Med vloženimi alternativnimi besedili je bila najodmevnejša resolucija, ki sta jo pripravili EPP in ECR, vendar zanjo ni bilo dovolj podpore.
Med simboliko in realnostjo
V času, ko se Evropska unija sooča z demografsko krizo, nizko rodnostjo in staranjem prebivalstva, je politična energija, vložena v to razpravo, pri delu javnosti vzbudila dodatna vprašanja. Ne toliko o pravici do razprave, temveč o razmerju med dejanskim obsegom podpore, politično dramatizacijo in pripravljenostjo institucij, da na tej podlagi ustvarjajo nove mehanizme.
Resolucija sicer ne spreminja zakonodaje. Spreminja pa ton. In morda še pomembneje – ustvarja vtis, da lahko tudi četrtina odstotka prebivalstva, ob dovolj glasni retoriki, postane “glas Evrope”.
Foto: Posnetek zaslona
![Lancia in Eberhard & Co. prek izbranih ekskluzivnih prodajalcev predstavljata omejeno izdajo ure [Foto: Lancia, Stellantis mediaz]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2025/12/LanciaHF-ThecollectibletimepiececelebratingLanciassportingheritage-scaled.jpg?fit=300%2C246&ssl=1)
