Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2015 na pobudo Armenije razglasila 9. december za mednarodni dan spomina na dostojanstvo žrtev genocida in preprečevanje tega zločina. Datum je neposredno povezan s Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, enim najzgodnejših mednarodnopravnih instrumentov na področju človekovih pravic, sprejetim 10. decembra 1948. Na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve poudarjajo, da spominjanje presega simbolno gesto, saj predstavlja „učinkovit mehanizem za preprečevanje genocidov v prihodnosti“.
Obeleževanje dneva poteka v času, ko se svet sooča z rekordnim številom oboroženih spopadov in visokimi civilnimi žrtvami. Še posebej so ogrožene najranljivejše skupine, med njimi ženske in otroci. Na ministrstvu opozarjajo, da je obljuba „nikoli več“, dana po drugi svetovni vojni, „v premnogih okoliščinah prekršena“, prav tako pa ni uresničeno načelo odgovornosti držav, da zaščitijo prebivalstvo pred množičnimi grozodejstvi.
Spominjanje in izobraževanje o preteklih zločinih sta temeljna elementa preprečevanja prihodnjih grozodejstev. Na ministrstvu so poudarili, da prizadevanja vsake družbe vključujejo „spodbujanje kulture izobraževanja o človekovih pravicah, spoštovanje raznolikosti ter dostojanstveno ohranjanje spomina“. Takšen pristop podpira razumevanje in spravo ter zmanjšuje tveganja za zanikanje genocida ali poveličevanje storilcev vojnih zločinov.
Ob tem ostaja živ spomin na genocida v Srebrenici in Ruandi, ki sta pred tremi desetletji pretresla mednarodno skupnost. Mednarodni kazenski sodišči za območje nekdanje Jugoslavije in Ruande sta k uveljavljanju pravičnosti prispevali odločilno, saj sta, kot so dodali na ministrstvu, „zasledovali mandat Varnostnega sveta in krepili svetovni boj proti nekaznovanosti“.
Aktivna vloga Slovenije v mednarodnih postopkih
Slovenija zavezanost konvenciji uresničuje skozi dejavno delovanje pred Meddržavnim sodiščem. Pristopila je k postopku Ukrajine proti Ruski federaciji, da bi okrepila spoštovanje konvencije in njeno delovanje v dobri veri, ter k postopku Gambije proti Mjanmaru, kjer zagovarja načelo, da je prepoved genocida obveznost „erga omnes partes“. Na ministrstvu so poudarili, da mora biti preprečevanje genocida „kolektivna obveznost vseh držav“.
V luči aktualnih razmer je Slovenija ena izmed držav, ki pozivajo k nujnim ukrepom za ustavitev domnevnega genocida v Gazi ter k zagotavljanju odgovornosti za razmere na območju Sudana, zlasti v Darfurju. Kot so dodali na ministrstvu, je tam nujno „prekiniti krog nasilja, ki že predolgo ogroža civilno prebivalstvo“.
Pobuda za krepitev mednarodnega sodelovanja
V boju proti nekaznovanosti države potrebujejo učinkovita orodja za kazenski pregon najtežjih mednarodnih zločinov. Slovenija zato poziva države k ratifikaciji Ljubljansko-haaške konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskovanju in pregonu genocida, zločinov proti človeštvu, vojnih zločinov in drugih mednarodnih zločinov, ki je bila sprejeta leta 2023 v Ljubljani.
Dokument naj bi po oceni ministrstva postal osrednje orodje za okrepitev sodelovanja med državami in za učinkovitejši pregon storilcev.
Slovenija ostaja dosledna pri prizadevanjih za preprečevanje množičnih zločinov in vztraja, da morajo vse države dejavno delovati za preprečevanje genocida. Na MZEZ so ob obletnici poudarili, da je država „pripravljena sodelovati z drugimi državami, da bi naredili konec nekaznovanosti za te zločine“.
Foto: Pexels
